Gorski reševalci že dežurajo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / / 10:32

Dežurna služba gorskih reševalcev bo od junija do septembra na brniškem letališču dežurala oseminosemdeset dni. Vedno več gorskih nesreč zaradi izčrpanosti in slabe telesne pripravljenosti.

Kranj – V nedeljo je na brniškem letališču znova začela delovati dežurna ekipa gorskih reševalcev, ki bo junija in septembra v stalni priprav­ljenosti od petka do nedelje, na vrhuncu poletne sezone v juliju in avgustu pa vse dni v tednu. »Skupno bomo dežurali 88 dni, že nekaj let pa se trudimo dežurstvo razširiti na vse dni tudi v juniju in septembru, a nam zaenkrat primanj­kuje zdravnikov. V zadnji sezoni smo sicer že usposobili dodatnih sedem mladih zdravnikov, ki pa samostojno še ne morejo delovati,« je pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik in poudaril, da stalno pri­pravljena ekipa za helikoptersko reševanje zagotavlja optimalno odzivnost, obenem pa bi stalno dežurstvo tudi zmanjšalo stroške t. i. slepih naletov, ki so v dneh brez dežurstva potrebni za iskanje prostega zdravnika. »Letno opravimo med petdeset in šestdeset ur prostih naletov, pri čemer vsaka ura letenja stane tri tisoč evrov,« razmišlja Potočnik.

Potočnik se nadeja tudi skorajšnjega zagona (vsaj konec letošnjega leta) pilotnega projekta združene ekipe gorskih reševalcev in helikopterske nujne medicinske pomoči, ki bi bila stalno pripravljena za posredovanje kjerkoli, na cestah ali v gorah, vse dni v letu. Žal, tako predsednik GRZS, na nekaterih ministrstvih nimajo posluha za ta projekt oziroma ne razumejo njegovega namena.

V GRZS opozarjajo, da je v visokogorju še vedno veliko snega, ki lahko na nekaterih osojnih legah ostane tudi do avgusta, zato gornikom svetujejo, da se na turo do­bro pripravijo, s seboj pa naj kljub poletnemu času vzamejo tudi zimsko opremo, zaradi nevarnosti padanja kamenja tudi čelado. »Zaradi snežnih plazov obstaja tudi nevarnost podrtega drev­ja, podobno kot zaradi žledoloma,« dodatno svari Brane Žorž, predsednik komisije GRZS za reševalne tehnike.

Najpogostejša vzroka za nesreče v gorah še vedno ostajata padec in zdrs, v zadnjem obdobju pa se med vzroki pogosteje pojavljajo tudi nepoznavanje terena, izčrpnost in telesna nepripravljenost, je pojasnil član komisije GRZS za informiranje in analizo Klemen Belhar, ki zato obiskovalcem gora svetuje izbiro primerne ture in dobro pri­pravo, zelo pomembno pa je tudi, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj.

Lani so sicer gorski reševalci opravili 393 intervencij. V nesrečah je umrlo 32 ljudi, od tega 17 gornikov. Ker v GRZS opažajo, da marsikdo ne ve, kako reagirati ob gorski nesreči, so skupaj s Planinsko zvezo Slovenije pripravili posebno zgibanko z osnovnimi napotki za pravilno ukrepanje, ki bo na voljo na planinskih postojankah in turističnih info točkah. GRZS se je letos razveselila tudi donacije farmacevtskega podjetja Lek v znesku štiri tisoč evrov za nakup mobilnega defibrilatorja, pozdravili pa so tudi skupen projekt z Geografskim inštitutom Antona Melika in Agencijo RS za okolje, v okviru katerega je nastal prvi celovit pregled snežne sezone. Ta je pomemben za preprečevanje lavinskih nesreč v Sloveniji.