Kako Zahod vidi Ruse

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 31. maj 2014 / 07:21

V minulem tednu je bila naša pozornost osredotočena na evropske volitve. Volitve novega predsednika Ukrajine so bile v senci, a zdaj bomo pozorno spremljali, ali se bo uspelo Petru Porošenku pomiriti z Rusi …

Razlaga ruskih posebnosti

Slovenci si domišljamo, da Ruse kar dobro poznamo. To najbrž ni res, gotovo pa je, da jih poznamo bolje kot zahodnjaki zahodno od nas, zlasti Američani. Ne nazadnje smo Slovenci in Rusi oboji Slovani in dolgo smo živeli v podobni socialistični družbeni ureditvi. Zahodnjakom je ruske posebnosti že večkrat razložil rusko-ameriški novinar in komentator Vladimir Pozner (rojen 1934 v Parizu). Povzemimo nekaj poudarkov iz intervjuja, ki ga je z njim opravila novinarka Polona Balantič. O Rusih v očeh zahodnjakov: »Neki prijatelj mi je rekel: če bi bili videti kot Kitajci, če bi torej imeli poševne oči, ali pa če bi bili zeleni ali pikčasti, bi bil odnos Zahoda do nas precej boljši. Zahodnjaki bi lahko rekli – seveda so drugačni, drugega niti ne moremo pričakovati od njih. Ker pa so v resnici videti kot mi, bi se morali tudi obnašati kot mi, torej je nekaj narobe z njimi.« Zahodnjaki se ne zavedajo nekaterih ruskih posebnosti. »In niti se ne zavedajo, da je Rusija dežela, v kateri so oblastniki lastne ljudi spreminjali v sužnje. Mi nismo uvažali sužnjev iz Afrike, mi smo zasužnjili lastno ljudstvo. /.../ Torej, Rusija je država, ki nikoli ni poznala demokracije in ki ni uživala prednosti političnega razvoja in politične misli od renesanse naprej, kar je zaznamovalo Zahod.« Na Zahodu ima svoboda veliko večji pomen kot v Rusiji. »Svoboda pomeni, da se zavedam, kaj moram narediti kot svobodna oseba in za kaj moram prevzeti odgovornost. In odsotnost te svobode je tisto, kar najbolj pogrešam v Rusiji. Ta občutek svobode, odgovorne svobode, v Rusiji preprosto ne obstaja.« Zanimiva je tudi Poznerjeva razlaga razmerja med ruskim in ameriškim predsednikom. »Prvo, kar je očitno, je to, da se Putin in Obama ne marata. Če ste ju kdaj videli skupaj, ste morda opazili njuno telesno govorico ... Res se ne marata in to je zelo pomembno. Če voditelja dveh velesil ne razvijeta niti dobrega delovnega odnosa, je to zelo slabo za odnose med njunima državama.« Rusi, zlasti njihova cerkev, si tudi sami radi domišljajo, da so nekaj posebnega. »Seveda nekaj krivde nosi tudi Ruska pravoslavna cerkev. Prepričuje Ruse, da je pravoslavna cerkev nekaj posebnega; da je Rusija posebna; da gre za posebno civilizacijo. Ruska pravoslavna cerkev je tudi danes zelo aktivna v tej smeri. In vsi ruski tradicionalisti poudarjajo, da je Rusija prav posebna dežela; dežela s posebnim merilom. Ne moreš je izmeriti z običajnim metrom.« Se vse te posebnosti kljub vsemu spreminjajo? »Rusija se sicer danes spreminja, ampak spreminja se počasi, čeprav gre po mojem mnenju še vedno za 'sovjetsko Rusijo' oziroma za deželo sovjetske miselnosti.« (Vir: MMC RTV SLO)

Vzpon nacionalistov v EU

Kaj poreči na evropske volitve? Če bi njihov izid povzeli v enem stavku in poudarili bistveno, bi morali omeniti predvsem krepitev obeh ekstremov, zlasti desno nacionalističnega in temu primerno nižji odstotek obeh vodilnih skupin v Evropskem parlamentu, ljudske in socialdemokratske. Francija je bila ena od soustanoviteljic prvotne EU, ta pa je bila zasnovana kot preseganje bojevitih nacionalizmov z gospodarskim sodelovanjem. Zdaj pa je ironija zgodovine hotela, da je na evropskih volitvah v Franciji zmagala Nacionalna fronta, ki jo vodi Marine Le Pen (ustanovil jo je njen oče Jean-Marie). Dobila je kar četrtino vseh glasov, glavna stranka francoske desnice dvajset in vladajoči socialisti le petnajst odstotkov. Ob dejstvu krepitve ekstremov na račun sredine povzemimo še nekaj volilnih poudarkov. Udeležba je v primerjavi s prejšnjimi volitvami (2009) padla v 15, poskočila pa v 12 državah; najmanj volivcev je prišlo na volišča na Slovaškem (13 odstotkov), Češkem (19,50 odstotkov) in v Sloveniji (24 odstotkov); najvišja udeležba je bila kot zmeraj v Belgiji in v Luksemburgu, kjer so volitve obvezne (90 odstotkov); največji padec udeležbe so zabeležili v Latviji (s 53 na 30 odstotkov); največji skok pa v Litvi (z 20 na 37 odstotkov); države, ki so v krizi potrebovale pomoč (PIGS: Portugalska, Irska, Grčija, Španija), so doživele le rahel padec volilne udeležbe, v Grčiji je ta celo narasla …

Top deset avtomobilskih znamk

Katere so največ vredne avtomobilske znamke na svetu? Naštejmo jih »top ten« (v oklepaju je vrednost v milijardah evrov): 1. Toyota (21,5), BMW (18,7), Mercedes-Benz (15,6), Honda (10,2), Ford (8,6), Nissan (8,1), Volkswagen (6,1), Audi (5,1), Chevrolet (3,5), Hyundai (3,3). Največjo rast je v letu 2013 dosegel Ford (+56 odstotkov), največji padec pa Volkswagen (- 4 odstotke). (Vir: analitična hiša Millward Brown.)