Mrtve živali, mine in komarji

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Slovenija / sobota, 31. maj 2014 / 07:34

»Pri svojem delu smo res videli že marsikaj, a te poplave so gotovo nekaj najhujšega,« je le eden od vtisov, ki so ga iz poplavljene Bosne te dni prinesli kranjski poklicni gasilci. V vasi, kjer so pomagali, je uničenje popolno, razmere za reševanje zelo zahtevne, hvaležnost tamkajšnjih ljudi pa neizmerna.

Kranj – Ekipa poklicnih gasilcev iz Kranja se je skupaj z nekaterimi prostovoljci in drugimi reševalci v poplavljeno Bosno podala prejšnjo sredo, vse do minule sobote pa so pomagali v vasi Prud v občini Odžak na severu države prav na sotočju rek Bosne in Save.

Narasla voda je vas potopila v trenutku, saj naselje leži nižje od nasipov, ki so popustili pod količino narasle vode. Človeških žrtev k sreči ni bilo, a katastrofa je velika, saj so se vaščani ukvarjali s kmetijstvom in ni je bilo hiše, kjer ne bi imeli prašičev, govedi in druge živine. Ljudje so se še pravočasno umaknili, a za reševanje živali časa preprosto ni bilo. »Ko smo prišli na pomoč, je bila večina ljudi že na varnem, zato je bila naša naloga dostava hrane in goriva za agregate, predvsem pa odstranjevanje poginulih živali. Prašiči, goveda, psi, divjad … vse to je plavalo po vasi in že trohnelo. Temperature so se povzpele do trideset stopinj Celzija, voda je onesnažena z nafto in fekalijami, zato je bil smrad neznosen, okoli nas pa roji komarjev, ki so nam še oteževali delo. S čolnom smo se vozili med hišami ter zbirali poginule živali. Zvezali smo jih in jih s čolnom odvlekli na zbirno mesto, od koder so jih vozili v zažigalnico. Skupno smo odstranili vsaj štiristo mrtvih živali,« nam je delo opisal Andrej Roblek, ki so ga prizori precej pretresli. »To je res katastrofa. Že vojna jim je povzročila toliko gorja, zdaj pa so mnogi spet ostali brez vsega. Ne bi bil rad v njihovi koži. Poseben problem so tudi mine. Zelo neprijetno se je bilo voziti med poplavljenimi minskimi polji. Ne veš, kako visoka je voda, kaj je pod tabo, kaj lahko naredi propeler … «

Nič manj se katastrofa ni dotaknila izkušenega gasilca Miran Štularja. »V 32 letih svojega dela sem videl že marsikaj, a te poplave so gotovo nekaj najhujšega. Ko smo prišli, so bile hiše poplavljene že osmi dan, a še vedno je bilo vode za dva, tri metre. Nekatere živali so se sicer uspele zateči na suha mesta, a ljudje preprosto niso mogli do njih. Civilna zaščita tam ne deluje tako kot pri nas. Niso imeli niti škornjev, kaj šele opreme za reševanje. Organizacija je res slaba in gre za nekakšno »nikogaršnjo zemljo«, kjer skupaj živijo muslimani, Hrvati in Srbi, a so pozabljeni od Boga in od države. Naš lokalni vodnik, ki nas je vodil po poplavljeni vasi, nam je zadnji dan priznal, da ne zna plavati. Tvegal je svoje življenje, da je pomagal drugim, po drugi strani pa v vseh dneh nismo videli nobenega župana, politika … Organizacija celotne države je na neprimerno slabšem nivoju kot pri nas,« nam je povedal Štular.

Delo reševalcev je končano, začenja pa se dolgotrajno obdobje sanacije. »Praktično nihče svojega premoženja ni imel zavarovanega in ti ljudje so zdaj odvisni od naše pomoči, ki pa – tako smo prepričani – pride v prave roke. Mi smo se lahko vrnili domov, oni pa so ostali tam. Pomagajmo jim še naprej. Zelo so nam hvaležni za to,« še pravijo gasilci.