Ne tvegamo na borzah

Trend zaposlovanja v tržiškem Cablexu-T se je po odpuščanju pred nekaj leti zvišal. Imajo približno 240 zaposlenih, v celi skupini Cablex pa okrog 1700. Kot kaže, bo skupina letos presegla plan, ki je postavljen na 86 milijonov evrov prihodka. Več pa v pogovoru s Samom Prodanom, direktorjem Cablexa-T.

Leta 2008 je vsesplošna kriza prizadela tudi Cablex, vendar ste jo prebrodili in v zadnjih letih celo povečali obseg poslovanja. Kako vam je to uspelo?

»S trdim delom. Ne bi se pa strinjal z vami, da je kriza vstopila v našo družbo, morda nas je le oplazila, ampak še to nekje leta 2010. Poslovanje skupine Cablex imamo razpršeno med več kupcev in trgov, čez devetdeset odstotkov prihodka ustvarjamo na tujih trgih.«

Ampak Cablexova zgodba je v osnovi slovenska.

»To drži. Cablex je slovensko podjetje s slovenskimi lastniki, sedež družbe je v Tržiču. Leta 1989 smo začeli sodelovati z Bosch Siemensom, zanje še danes izdelujemo kabelsko konfekcijo, ki jo vgrajujejo v belo tehniko. Na tem področju smo se razvili v enega najmočnejših svetovnih proizvajalcev.«

V tržiškem Cablex-T ste pred nekaj leti odpuščali, zdaj spet zaposlujete.

»Kot skupina v celoti smo skoraj vsa leta rasli, res pa ne v Tržiču. Tovarna v Tržiču, specializirana za polizdelke za belo tehniko in avtomobilsko industrijo, je utrpela izgubo prometa v letih 2010 do 2012, ko se je eden naših večjih kupcev odločil, da bo prešel na drugega dobavitelja. Takrat smo dejansko morali krčiti delovno silo v Tržiču za od dvajset do petindvajset odstotkov, sočasno pa smo bili aktivni na trgu in se borili za dodatne in nove posle. Del proizvodnje smo morali prenesti na področje z nižjo ceno delovne sile, konkretno v Bosno, da smo lahko preživeli z nižjimi maržami. Če tega ne bi naredili, bi nam grozilo, da bomo izgubili tudi svojega največjega kupca, ki je od nas zahteval znatno znižanje cen. Delovna sila v Sloveniji pa je, kakorkoli že obračamo, predraga in če mi ne bi drugod odpirali proizvodnih enot s cenejšo delovno silo, tudi Tržiča oz. naših slovenskih tovarn danes ne bi bilo več.

Tisto, kar smo izgubili v Tržiču, smo v lanskem letu uspeli dobiti nazaj. Podatek samo za proizvodnjo v Tržiču kaže, da smo povečali rast iz leta 2012 na 2013 za 20 odstotkov, iz 2013 na 2014 še za naslednjih 15 odstotkov. Electrolux smo uspeli pridobiti nazaj. Trend zaposlovanja se je zvišal in smo se zdaj s približno 240 zaposlenimi približali številu zaposlenih pred letom 2008. Medtem smo tudi v Bosni povečali število zaposlenih iz prvotnih 30 na okoli 130.«

Kakšna je lastniška struktura skupine Cablex?

»Skupina Cablex je zasebno podjetje v lastništvu petih fizičnih oseb, Slovencev, ki so podjetje ustanovili leta 1989 in so še vedno aktivno vpeti v poslovanje. Izredno čista je lastniška struktura, nimamo nobenih skladov in tudi vse hčerinske družbe so v lasti matice. Pod »streho« je devet podjetij in deset tovarn, od tega imamo v Nemčiji že od ustanovitve dalje logistični center. Cablex-T v Tržiču in Cablex-M v Mežici sta dejansko kompetenčna centra skupine Cablex, od koder se vse tehnološko, organizacijsko znanje in vrednote širijo na vsa ostala hčerinska podjetja. Cablex Plastik v Semiču pa je podjetje, ki je logično vpeto v skupino in se ukvarja z brizganjem plastike za kupce, ki pri nas naročajo kabelsko konfekcijo.

In če ste me prej povpraševali po krizi, naj zaključim, da je za Cablex značilno, da so vse pomembnejše odločitve dosežene s konsenzom in tehtnim premislekom. Vlagamo sami vase, ne vlagamo in ne tvegamo na borzah. Vemo, kaj delamo, in uspeh je pod našim vplivom, kontrolo. Kakovost mora biti na najvišjem nivoju, vsak zaposleni delavec se mora zavedati, kaj počne.«

Kakšni so prihodki poslovanja v zadnjih letih in kakšne so prve napovedi za letošnje leto?

»Kot skupina Cablex smo leta 2012 ustvarili 66 milijonov evrov prihodka, lansko leto 75 milijonov evrov, letos bomo po vsej verjetnosti presegli plan, ki je postavljen na 86 milijonov evrov prihodka. Skupaj zaposlujemo približno 1700 ljudi po svetu. Delamo s pretežno korektnimi kupci, ki plačujejo na rok in tudi mi se držimo te poslovne etike.«

Zadnjo tovarno ste odprli na Kitajskem?

»Pravzaprav smo zadnjo tovarno zgradili in odprli letos v Turčiji, kjer imamo od letos že dve tovarni. Res pa je, da je bila pred tem naša zadnja pridobitev tovarna na Kitajskem. Poleg treh v Sloveniji imamo tako po eno v Bosni, Srbiji, na Poljskem, dve v Turčiji in zadnjo na Kitajskem. Moram poudariti, da na Kitajskem nismo odprli tovarne zato, da bi naše izdelke od tam uvažali v Evropo, ampak v tamkajšnji tovarni delamo izdelke za kitajski oz. širši azijski trg. Sledimo svojim kupcem in razen v Turčiji in na Poljskem imamo tudi na vseh tujih lokacijah slovenski menedžment.«

Koliko odstotkov od prihodka namenjate razvoju?

»Ocenil bi, da med dvema in tremi odstotki, predvsem v razvoj tehnologije. Investiramo in vlagamo v najnovejšo opremo, stroji so vsako leto obnovljeni. Poleg proizvodnih delavcev iščemo tudi srednji menedžment, razvojnike in inženirje.«

Se v Tržiču morda obetajo nova naročila?

»Nekoliko lažje dihamo, ker smo uspeli pridobiti kar nekaj novih kupcev, med njimi tudi znano podjetje Stihl, ki izdeluje motorne žage. Delamo za njihov segment električnih žag. Kupec je zelo zahteven, izdelki so precizni; na videz preprosti, a natančno narejeni.«

Imajo zaposleni redne plače, regres, božičnico?

»Niti enkrat nismo zamudili s plačo, regres so zmeraj dobili, tudi v najtežjih časih nam je uspelo nekaj primakniti tudi za božičnico. Proizvodni delavci imajo pretežno več kot minimalne plače.«

Kaj lahko kot menedžer še poveste o pogojih poslovanja pri nas?

»Evropejci na splošno bomo morali še bolj zategniti pasove, morali se bomo odreči še kakšni komoditeti več. Po drugi strani pa so obremenitve slovenskega gospodarstva previsoke, zagotovo se da zadeve drugače obrniti.«