Razvojni center z velikimi obeti
Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije v Kranju je odprl prenovljene prostore, za kar bodo namenili kar trideset milijonov evrov. Gre za edini tovrstni specializirani tehnološki park pri nas in sploh edini na Gorenjskem, združuje pa že 38 podjetij.
Kranj – Razvojni center IKT v Kranju je bil ustanovljen aprila leta 2011, ko je svoje znanje, izkušnje in vire združilo pet družbenikov: Iskratel, Tehnološki park Ljubljana, Zavod tehnološka mreža IKT, Sintesio in Borea – z namenom, da postanejo prva izbira za podjetniški razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v širši regiji Alpe-Adria.
V treh letih so se razvili v drugi največji razvojni center pri nas. »S pomočjo lastnega kapitala in subvencijami smo prenovili star industrijski kompleks v sodoben tehnološki park in obenem zgradili celovite programe za podjetniško podporo. Naložba, ki se je začela že v letu 2012, še ni v celoti zaključena, bo pa še v tem letu, a ne glede na to dejavnost razvojnega centra že izvajamo. S prenovo smo pridobili 7000 kvadratnih metrov. V obnovo same zgradbe smo vložili dvanajst milijonov, v opremo pa še štiri, a celotna investicija bo vredna kar trideset milijonov,« je prenovljeni Razvojni center IKT, ki ima svoje prostore v stavbi Iskratela v Kranju, opisal njegov direktor dr. Roman Kužnar. Kot je še poudaril, so v dveh letih k sodelovanju privabili 38 podjetij, od tega petnajst t. i. start-up podjetij. Samo lani so izvedli preko sto svetovanj ter tako ponudili neposredno podporo razvoju petintridesetim podjetjem. Center danes zaposluje devetdeset ljudi, v tehnološkem parku pa jih je v okviru vseh podjetij zaposlenih že približno dvesto. V prihodnje jih čakajo izzivi mednarodne uveljavitve, saj si želijo postati prepoznaven center informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi.
Razvojni center IKT je v sredo uradno odprtje prenovljenih prostorov združil s srečanjem vseh sedemnajstih razvojnih centrov pri nas, ki so predstavili dosežke in načrte. Za razvoj vseh je država prispevala skoraj 180 milijonov evrov, približno 280 milijonov pa so vložila zasebna podjetja in razvojni centri sami. Tovrstno javno-zasebno partnerstvo naj bi se izkazalo za zelo uspešno, saj naj bi po besedah generalne direktorice Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo mag. Sabine Koleša razvojni centri že presegli svoje cilje, prinašajo pa zelo opazne pozitivne premike v razvoju gospodarstva.