Brezovi listi niso brez koristi

Zgodaj spomladi smo mlade brezove popke dodajali divjim solatam, maja, ko breza odcveti, pa je čas, da naberemo še lepljive mlade brezove liste. Uporabimo jih za spomladanske čajne kure, nekaj pa jih posušimo za čas, ko nam ti lepi srčasti listi ne bodo več na dosegu roke. Še posebej radi naj jih trgajo ljudje, ki jih mučijo bolezni sečil. Breza namreč uspešno odstranjuje odvečno vodo iz telesa in umirja vnetja.

Vitka, a močna

Navadna breza (Betula pendula) je s svojo vitko linijo, gladkim srebrnkasto belim lubjem, trikotnimi bleščeče zelenimi listi nazobčanih robov in dolgimi, visečimi mačicami za mnoge najlepše drevo. Raste po vsej Evropi, razen v Mediteranu. V severni Evropi se razprostirajo obsežni brezovi gozdovi. Pri nas jo srečamo domala povsod, najznačilnejša pa je vendarle za Belo krajino. Njej sorodna puhasta breza (Betula pubescens) pa raste pri nas po močvirjih in šotnih barjih. Slovani in Germani so navadno brezo častili kot sveto drevo. V Rusiji je simbol pomladi in devištva. Sibirska ljudstva jo imajo za os sveta in jo uporabljajo pri nekaterih starodavnih obredih.

Zdravilo zoper nečisto kožo

V severni Evropi je breza močno priljubljena tudi v zdravilstvu. Svoj čas je veljala za pravo panacejo, rastlino, ki pozdravi vse bolezni. Še posebej se je izkazala pri kožnih obolenjih. Z njo so zdravili vse od mozoljev, gnojnih čirov, razjed, garij, krast, do ekcema in luskavice. V srednjem veku je tudi sveta Hildegarda iz Bingna svetovala uporabo brezovih listnih popkov pri kožnih izpuščajih in tvorih. Brezov sok in listje sta bila priljubljeno zdravilo proti revmatizmu, protinu in težavam z mehurjem.

Poparek naj bo!

Glavna učinkovina brezovih listov so flavonoidi, eterična olja, C-vitamin, čreslovine, saponini in kalcij. Liste uporabimo sveže ali jih posušimo v senci. Za pri­pravo čaja jih ne kuhamo, le poparimo: žličko brezovih listov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut, precedimo in popijemo. Ker se ob uporabi čaja iz telesa izločajo velike količine seča, je prav tako pomembno, da popijemo še kak kozarec ali dva sveže vode dnevno, da nadomestimo izgubljeno.

Pomoč pri diabetesu in boleznih sečil

Brezov poparek do­bro dene sladkornim bolnikom, zlasti v začetnem stadiju bolezni. Priporočajo ga tudi ljudem, ki imajo pogoste težave z mehurjem in sečili. Dobro naj bi spodbujal izločanje seča. Odvajanje vode je pomembno pri obolelih ledvicah in jetrih, saj se tako zmanjša količina sečne kisline v krvi. Izginejo tudi revmatične in protinske težave z bolečinami v sklepih, pozdravijo se bolezni mehurja in težave pri mokrenju. Nekateri viri navajajo, da dolgotrajnejše uživanje nesladkanega poparka »stopi« ledvične kamne in pesek. Učinek je okrepljen, če si privoščimo še kopeli z brezovo vodo ali listjem, ki pozdravijo tudi kožna obolenja in odpravljajo celulit. Breza je tudi antibiotik, pomaga zoper aterosklerozo, izpadanje las in še kaj bi se našlo. Sveži listi kot obkladki po­spešujejo celjenje ran.

Mešanica za čiščenje krvi

Navadna breza naj bi urav­nala tudi celično presnovo, zato jo pogosto najdemo kot sestavino čajev za hujšanje oziroma »pomladnih kur« za »čiščenje krvi«. Družbo v njih ji navadno delajo še gladež (Ononis spinosa), ko­priva (Urtica dioica), bezeg (Sambucus nigra) in regrat (Taraxacum officinale).

Uporaba za večino varna

Uporaba čaja iz brezovih listov je lahko dolgotrajna in je varna, z zdravnikom pa se naj glede njegove uporabe posvetujejo ljudje, ki imajo zastoj vode zaradi šibkega srca in bolezni ledvic. Pri uporabi navadne breze naj bodo previdni tudi posamezniki, ki jih muči seneni nahod. Zaradi vsebnosti metilsalicilata ni primerna za otroke. Nosečnicam in doječim materam pripravkov na osnovi navadne breze ne priporočajo iz splošne previdnosti, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena.