Zahod proti Rusiji in Kitajski

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 12. maj 2014 / 07:58

Zahod je na našem planetu še vedno glavni. Vzhod pa vzhaja z novo močjo, ki se kaže zlasti v neformalni koaliciji med Rusijo in Kitajsko. Slednja nadaljuje svoje osvajane Afrike na kitajski, postkolonialni način …

Zahod obkoljuje Vzhod

Rusija in Kitajska sta vse večji zaveznici. V tej zvezi sicer ne gre za kako posebno prijateljstvo, bolj za dopolnjevanje v interesih. Kitajska ima številno človeško delovno silo, manjka pa ji nekaterih strateških surovin in energentov, s katerimi napaja svojo velikansko gospodarsko rast. Rusiji manjka ljudi, ima pa ravno tiste surovine, ki jih rabi sibirska soseda: zemeljski plin, nafto, les … Surovinsko bogata Sibirija, kjer živi razmeroma malo ljudi, je za Kitajsko naravni življenjski prostor, v katerega teži. Med obema velikima sosedama bi lahko v bodočnosti prav zaradi tega prišlo tudi do velikega konflikta, a zaenkrat uspevata to različnost usklajevati na miren in tvorni način. Državi sta si sorodni tudi po svoji tradiciji in politični ureditvi; obe imata avtokratsko vladavino, v obeh so na oblasti (nekdanji) komunisti, v gospodarstvu imata podobni obliki državnega in brutalnega kapitalizma. V najbolj vročih ali tlečih konfliktih na planetu, v Ukrajini, Siriji, Iranu, Afganistanu in še kje, je Kitajska na ruski strani. Zveza teh dveh velikih in močnih držav Zahodu ni pogodu. In tako ni čudno, da okoli obeh izvaja očitne obkoljevalne manevre. Najbolj izrazit je tisti, ki se kaže v aktivni vlogi Zahoda (ZDA, Nata, EU …) v Ukrajini. Zahod ne skriva, da bi rad to veliko državo, ki je bila vedno v ruskem vplivnem območju, spravil v svojo interesno sfero. Rusija tega ne bo mirno gledala, Krim si je že vzela, zdaj opazujemo, kaj se bo zgodilo na ukrajinskem vzhodu in jugu. Obkoljevalni manever Zahoda se kaže tudi v zunanji politiki ZDA in predsednika Obame. Ta je nedavno opravil azijsko turnejo, obiskal je svoje zaveznice Japonsko, Južno Korejo, Malezijo in Filipine, izpustil pa je Peking, čeprav je bila ravno Kitajska glavna tema njegovih pogovorov z gostitelji, ki z nemirom opazujejo njeno vse večjo vojaško in siceršnjo moč. Junija letos pride Obama na evropsko turnejo. Po prvotnem načrtu naj bi obiskal le Francijo in Bruselj, zdaj so na njegov potovalni seznam dodali še Poljsko – očitno prav zaradi krize v Ukrajini, ki Poljsko kot njeno zahodno sosedo še posebej zadeva. Obama se bo v Franciji udeležil praznovanja 70. obletnice invazije zaveznikov na Normandijo. V Bruslju pa se bo udeležil vrha voditeljev držav skupine G7, ki ga sklicujejo po izključitvi Rusije iz skupine G8. Vrh G8 bi moral biti letos v olimpijskem Sočiju; ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Kanada pa so se ravno zaradi ruskega ravnanja v Ukrajini dogovorile za sestanek brez Rusije v Bruslju. Ruski predsednik Vladimir Putin je že pred časom opozoril na težnjo Zahoda, da na območju nekdanje Sovjetske zveze uveljavi scenarij, ki ga je uprizoril v Jugoslaviji – da nekdanje sovjetsko prostranstvo razcepi na delčke, s katerimi se lažje manipulira. V začetku devetdesetih je ta scenarij že potekal, v Ukrajini se mu Rusija upira, Kitajska pa ji stoji ob strani …

Kitajci osvajajo Afriko

Kitajska se za marnje in manevre Zahoda ne meni, ampak nadaljuje z agresivnim osvajanjem Afrike. Predsednik kitajske vlade Li Kečjang je prav zdaj na turneji po Afriki; začel jo je v Etiopiji, obiskal bo še Nigerijo, Angolo in Kenijo. V Adis Abebi je napovedal več novih projektov, s katerimi naj bi se trgovinska izmenjava med Kitajsko in Afriko v naslednjih šestih letih povečala za sto odstotkov, s sedanjih 210 na 400 milijard dolarjev letno. Največji projekt bo gradnja hitre transafriške železnice, ki bi povezala sever in jug Afrike in spodbudila razvoj vse celine; po njej bi z okoli 300 kilometri na uro vozili najsodobnejši vlaki, narejeni s kitajsko tehnologijo. Zahod Kitajski očita neokolonialne metode – da z nizkimi cenami uvoženih surovin in nafte izkorišča afriške države. Kitajski premier, ki se zaveda, da kitajski poslovneži v Afriki ne delujejo vedno v korist večjega ugleda svoje države, je zato obljubil, da je Kitajska pripravljena Afriki tudi marsikaj darovati …

Afriške deklice naprodaj

O tem, kaj vse je Afrika, priča tudi tale izjava: »Bog mi je ukazal, naj jih prodam, one so njegova lastnina, jaz bom le izpolnil njegova navodila.« To je izjavil Abubakar Šekau, vodja skrajne islamske skupine Boko Haram, ki je iz neke šole v Nigeriji ugrabila 230 deklic. Le 53 se jih je uspelo rešiti, druga skrivajo in jih bodo najbrž prodali. Prepeljali naj bi jih (ali pa so jih že) čez mejo v Čad in Kamerun in jih prodali kot neveste, za 12 ameriških dolarjev »po kosu« …