Walter Zakrajšek, novi vodja jamarske reševalne službe / Foto: Primož Pičulin

Vsaka jama je svet zase

»Dober jamarski reševalec mora obiskovati različne jame in jih spoznavati. Vsaka jama je namreč svet zase, tako kot ženska,« pravi Škofjeločan Walter Zakrajšek, vodja jamarsko reševalne službe.

Zgornje Gorje – Škofjeločan Walter Zakrajšek je marca postal novi vodja jamarske reševalne službe, ki jo sestavlja sedem regijskih centrov, eden je tudi v Kranju. »Vodenje jamarske reševalne službe sem prevzel, potem ko nas je vse jamarje šokirala smrt mojega predhodnika Rajka Bračiča. V osmih letih je jamarsko reševalno službo postavil na zelo visok nivo, tako da je že vzdrževanje tega nivoja zelo zahtevno, kaj šele vpeljati kakšno novost,« je povedal. Z njim smo se pogovarjali pod naravno steno v Zgornjih Gorjah, kjer je pred kratkim potekala reševalna vaja jamarske reševalne službe.

Ste jamarski reševalci pogosto v Gorjah?

»Da. V Gorjah smo zelo radi, ker je plezalna stena zelo dostopna, spominja pa tudi nekoliko na jamo.«

Jamarstvo je v Sloveniji kar razvito, pa imate tudi dovolj reševalcev?

»V Sloveniji je že več kot deset tisoč registriranih jam, pri nas pa deluje približno petdeset jamarskih društev, ki združujejo okoli 1000 do 1200 jamarjev. Tu so še biologi, ki poklicno raziskujejo jamski svet, ta zanima tudi kakšne planince, tako da je obiskovalcev jam več kot pa registriranih jamarjev. Največ nesreč v jamah pa se zgodi ravno izven jamarskih vrst, saj ti posamezniki niso navajeni gibanja v jamah. V stalni pripravljenosti nas je trenutno 55 jamarskih reševalcev, ki imamo pogodbo z upravo za zaščito in reševanje, 35 pa je neoperativcev, ki so zavarovani samo za primer intervencije, sicer pa ne. Glede na dosedanje nesreče nas je dovolj, drugače pa bi bilo v primeru ne­sreče v kakšni zahtevni oziroma globoki jami, ob tem da je v Sloveniji šest jam globljih od tisoč metrov, najgloblja pa je globoka celo 1533 metrov. Je na Kaninu, kjer je že sam dostop do jame dolgotrajen, če seveda ni možnosti helikopterskega prevoza, gondole pa tako ni več. V tem primeru bi potrebovali pomoč jamarskih reševalcev iz sosednjih držav, za zunanji transport vse jamarje, ki bi bili pripravljeni pomagati, za varovanje pri zunanjem transportu pa tudi pomoč gorske reševalne službe.«

Tudi na Gorenjskem je kar precej jam …

»Gorenjska je kar dobro prepletena z jamami, še posebej planoti Jelovica in Pokljuka. Na Pokljuki se raziskujeta trenutno dve jami. Precej jam je tudi v alpskem svetu. Nekaj let nazaj je bila kar velika nesreča v jami pri Kriških jezerih.«

Rešujete pa ne samo iz jam …

»Prvenstveno rešujemo iz jam, naša tehnika pa je uporabna tudi za reševanje iz žičniških naprav, z visokih stavb, iz kanjonov, vertikalnih jaškov …«

Ali obstajajo pravila, ki urejajo obiskovanje jam s strani »nejamarjev«?

»Vsem, ki jih zanima ogled kakšne jame, a nimajo jamarskega znanja, priporočam, da se povežejo z lokalnim jamarskim društvom, da organizira varen ogled jame. Sama zakonodaja je sicer za jamarje zelo omejujoča. Potrebno je opraviti izpit za samostojno jamarsko delovanje na nivoju države, predpogoj pa je članstvo v jamarskem društvu.«

Ali »nepovabljeni gosti« pogosto zaidejo v jame?

»Tudi to se dogaja. Ko raziskujemo kakšno jamo in v njej pustimo vrvi za nadaljnja raziskovanja, se večkrat zgodi, da te skrivnostno izginejo ali pa so poškodovane … V lahko dostopnih jamah se zgodi, da čez noč izgine kakšen kapnik, vendar pa ugotavljamo, da je tega vedno manj. Ljudje postajajo vedno bolj osveščeni, pa tudi potrebno je kar nekaj fizičnega napora, da se prispe do same jame, kar pa je današnji mladini vse manj všeč.«

Kako pomembno je za jamarskega reševalca poznavanje same jame, v kateri poteka intervencija?

»Vsako leto skušamo izvesti kakšno vajo, ko sodelujoči reševalci ne vedo vnaprej, v kateri jami bo potekala. Veliko namreč treniramo na znanih podatkih in dejstvih, kar res lahko privede do prevelike rutine, zaradi česar se lahko v neznani jami hitro kaj zalomi. Sicer pa je tako, da dober reševalec mora obiskovati čim več različnih jam in spoznavati njihove specifike. Vsaka jama je namreč svet zase, tako kot ženska.«

Za konec še kakšen nasvet za bodoče jamarje?

»Vsem mladim jamarjem nenehno polagamo na srce, da naj, ko začno hoditi tudi v zahtevne jame, pridejo tudi v jamarsko reševalno službo in se naučijo vsaj osnovnih reševalnih manevrov, saj bodo lahko le s takim znanjem pomagali svojemu kolegu, če se bo v jami znašel v težavah.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 9. maj 2007 / 07:00

Tržičani obnovili Marijin kip

V farni cerkvi so blagoslovili obnovljen kip Karmelske Matere Božje.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / nedelja, 22. november 2015 / 13:43

Nov resničnostni šov Bilo je nekoč

Na Planet TV bodo spomladi predvajali nov resničnostni šov Bilo je nekoč, ki bo postavljen v daljno preteklost, tekmovalci pa se bodo borili za 50.000 evrov.

Razvedrilo / nedelja, 22. november 2015 / 13:40

Piratsko-čarodejski spektakel

Večletno uspešno sodelovanje med Kulturnim domom Gorica in agencijo PijaR se nadaljuje. V zadnjih letih se je tako tamkajšnjim zamejskim Slovencem predstavila že vrsta slovenskih gledaliških ustvar...

Gorenja vas-Poljane / nedelja, 22. november 2015 / 10:27

Skrb za svojca v domačem okolju

Gorenja vas, Železniki – Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka v sodelovanju z občinama Gorenja vas - Poljane in Železniki organizira dve delavnici pod naslovom kako skrbeti za nepokr...

Gospodarstvo / nedelja, 22. november 2015 / 10:26

Na sodišču prva tožba zaradi posojila v frankih

Kranj – V ponedeljek se bo na mariborskem okrožnem sodišču začela prva sodna obravnava v tožbi enega od kreditojemalcev posojil v švicarskih frankih, in sicer zoper Novo Kreditno banko Maribor, so...

Zanimivosti / nedelja, 22. november 2015 / 10:25

Dobimo se deset čez pet

Skupina devetih učencev, ki so v radovljiško osnovno šolo letos prišli iz Makedonije, Rusije, Bosne in Hercegovine ter Kosova, se je prejšnji teden intenzivno učila slovensko. Navdušeni nad življenjem...