Od leve koordinatorica projekta Garklc Urška Kleč ter dijaka Ana Božič in Gašper Peterman pri postavitvi hotela za koristne organizme. / Foto: Tina Dokl

Igrajmo se garklc

Dan odprtih vrat Biotehniškega centra Naklo je bil raznolik z dogodki in tradicionalno dobro obiskan.

Naklo – Za vse tiste, ki so ob nedavnem Dnevu odprtih vrat želeli več izvedeti o Biotehniškem centru (BC) Naklo, so jih z vodenimi ogledi popeljali po posestvu. Pripravili so več strokovnih predavanj, npr. s področja kmetijstva, ozaveščanja vrtičkarjev in zasaditev balkonskega cvetja, med spremljajočimi aktivnostmi pa so bile degustacije na stojnicah in predstavitve izdelkov domače in umetnostne obrti, mini rastlinjakov, dvignjenih gred, skratka tistega, kar se vsebinsko nanaša na dejavnosti BC Naklo. K sodelovanju so povabili okoliške rokodelce in podjetnike. »Precej je bilo zanimanja za nakup sadik paradižnika, solat, zelišč,« je povedal David Triller, dijak smeri kmetijsko-podjetniški tehnik, ki je pomagal pri prodaji v šolski trgovini Pod kozolcem. Za balkonske zasaditve je bilo največ zanimanja za »klasike«, kot so enostavne bršlinke in pelargonije, na cvetličnih prodajnih policah pa je bilo videti tudi okrasno cvetje, kot je bolivijska begonija.

V šolski knjižnici so predstavili Unescov projekt Festival pomladi in projekt Kozolci, za popestritev pa še knjižna kazala in se s tem simbolično poklonili Noči knjige. Vse pa se je pravzaprav vrtelo okrog garklca, zelenjavnega vrtička, ki mora biti gospodinji vedno pri roki. »Igrajmo se garklc je širši projekt, ki je sofinanciran iz evropskega projekta Leader, finančno ga podpirata tudi občini Naklo in Kranjska Gora. Vanj sta poleg BC Naklo vključena domova za starejše občane Viharnik iz Kranjske Gore in dom v Naklem, ki je enota Doma starejših občanov Preddvor. Starostniki aktivno raziskujejo koristne organizme je logotip, ki ga v delavnicah uresničujemo na temi koristnih organizmov in dvignjenih gred, ki smo jih z višino prilagodili invalidnim osebam na vozičkih; grede so na koleščkih in zato mobilne. Starejši bodo lahko posadili vrtnine. Igrajmo se garklc sta tudi igra s kartami in pahljača, ki vsebujeta kup koristnih informacij,« je povzela Urška Kleč, koordinatorica projekta Garklc. Za piko na i je bilo še predavanje in predstavitev knjige Jožeta Majesa Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 3. oktober 2012 / 07:00

Najboljši na Balkanu so Slovenci

Ljubljana - Pravkar minulo Balkansko prvenstvo v squashu, ki je potekalo v Ljubljani, je poleg serije mladinskih in članskih turnirjev eden od projektov povezovanja zvez squasha držav Balk...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...