Stane Podlogar je pri stotih letih dobre volje, bere brez očal, rad obuja spomine in zanima ga še vse. / Foto: Tina Dokl

Dela počepe in bere brez očal

Takšno početje za marsikoga ne bi bilo nič posebnega, a Kranjčan Stane Podlogar je prejšnji mesec praznoval stoti rojstni dan, ob čestitkah pa je povedal tudi marsikaj zanimivega o svoji mladosti in življenjskih izkušnjah.

Nasmejan in dobre volje je te dni obiskovalce večkrat pričakal Stane Podlogar, ki s hčerko Dunjo Markovič živi na Koroški cesti v Kranju. Čeprav ga veliko družinsko praznovanje še čaka, saj se bodo s sorodniki zbrali 10. maja na Notranjskem, kjer je bil tudi rojen kot drugi od osmih otrok, pa je za visok jubilej že dobil številne čestitke. Med drugim sta mu prejšnji teden čestitala tudi kranjski župan Mohor Bogataj in predsednik KS Center Aleksander Pavšlar.

»Saj vem, da me boste vprašali, kako to, da sem pričakal sto let. Eden od vzrokov je tudi ta, da sem se leta 1941 odločil za Tita, ne za Hitlerja. Moj brat pa se je odločil obratno in ni preživel,« je povedal Stane Podlogar, ki se je rodil 22. aprila 1914. »To je bilo na začetku prve svetovne vojne in svojega očeta sem prvič videl, ko sem bil star pet let, saj je bil vsa štiri leta na Soški fronti, nato pa še eno leto v vojnem ujetništvu. Bil sem zelo radoveden otrok. Ko je bil oče v ujetništvu, nam je pošiljal dopisnice, zato sem se hitro naučil brati in pisati. Že ko sem šel v šolo, sem znal pisati in brati,« se svojega otroštva spominja Stane Podlogar, ki ga vse zanima tudi danes.

»Gledam televizijo, berem časopise, zanima me vse od politike do športa. Bil sem tudi športnik, ukvarjal sem se z boksom, rokoborbo, dviganjem uteži, orodno telovadbo, smučarskim tekom … Počel sem veliko različnih stvari,« je povedal Stane Podlogar, ki še sedaj brez težav pokaže mišice, tudi trebušne. »Tudi sedaj še redno dvigam uteži, delam počepe in druge vaje,« je pojasnil stoletnik in hitro naredil petdeset počepov. »Lahko bi jih vsaj še dvajset,« ni bil prav nič zadihan, ko je nato pripovedoval tudi o svoji družini. Ima hčerko in sina, pa tudi štiri vnuke in šest pra­vnukov. Vdovec je že sedem let, upokojen pa je od leta 1981.

Stane Podlogar se je izučil za krojača, ker ga je vse zanimalo, se je dodatno izobraževal in delal tudi kot statistik. Leta 1958 se je z družino preselil v Kranj, na Koroško cesto, upokojitev pa je dočakal v Gorenjskih oblačilih.

»Kjerkoli sem živel, sem bil vedno aktiven. Tudi v Kranju sem imel kar nekaj različnih funkcij. Že takoj sem postal predsednik hi­šnega sveta,« pravi Stane Podlogar, ki še sedaj živi aktivno pa tudi disciplinirano in zdravo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 8. september 2014 / 11:10

Pol stoletja razvoja Orehka in Drulovke

Slavnostna seja Sveta Krajevne skupnosti (KS) Orehek – Drulovka je zaokrožila večmesečne športne in kulturne prireditve ob 50-letnem jubileju KS Orehek – Drulovka.

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / / 07:00

Na kratko

Opel - Konec aprila je bil narejen pomemben korak pri proizvodnji električnega avtomobila Opel Ampera. V obratu za izdelavo prototipov družbe GM v Warrenu v ameriški zvezni držav...

Avtomobilizem / / 07:00

Vprašanje dodane vrednosti

Test: Fiat Ducato 2,3 Multijet 120 4x4

Mularija / / 07:00

Otroška peresa

9. a Mi smo 9. A. A je sploh kdo, k' nas ne pozna? Prišli v devet smo klas, vsak od nas je zase as. Vse se je...

Prosti čas / / 07:00

VIP telovadba

Na 1. programu Televizije Slovenija v oddaji Dobro jutro v novi rubriki Hujšamo z znanimi Slovenci skupaj z vaditelji telovadijo tudi znani Slovenci. Telovadba bo na programu do 24. junija...

Kultura / / 07:00

Črnske duhovne, sanje o svobodi

Minuli teden so pevci in glasbeniki Gimnazije Kranj izvedli dve ponovitvi celovečernega koncerta afriško ameriške duhovne glasbe z naslovom Sanje o svobodi. Nastopalo je okoli 70 gimnazijc...