Odlična za čebele in za človeka

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 6. maj 2014 / 10:23

Pri Čebelarski zvezi Slovenije so zasnovali projekt Od setve do žetve – kar sejemo, to žanjemo in k sodelovanju povabili kmetijske šole, med njimi Biotehniški center Naklo. Poudarek je na pridelavi, uživanju in prepoznavnosti medovite ajde.

Naklo – Projekt so prejšnji četrtek predstavili v Biotehniškem centru (BC) Naklo. »Že pri mladih želimo spodbuditi zavest, da če nekaj posejemo, tudi požanjemo in njivo lahko večkrat izkoristimo. Dvigniti moramo zavest pri najmlajših in se otresti izrazov »ta je kmet« v slabšalnem pomenu. Hrana ne zraste na trgovskih policah,« je dejal Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), in dodal, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. »Želimo, da bi na strnišča spet več sejali ajdo. Ajda je zdrava za vsakogar, koristna za kmeta in odlična za čebele. Čebelarji želimo pozno poletno pašo, ajda je več kot primerna za to. Naslednji pomemben korak je odkup in promocija ajde in ajdovih izdelkov. Na vseh sodelujočih šolah bomo ajdo posadili in poželi, za nakup semen je prispevalo več botrov,« je pojasnil Noč.

Odzvali so se tudi na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije (ZKŽP). Lidija Lipič Berlec z ministrstva je povedala, da se pridelava ajde v Sloveniji spet povečuje, ter dodala: »Ajdo bomo vključili v nov program razvoja podeželja, kar pomeni tudi finančno stimulacijo. Več bo treba narediti pri organiziranem odkupu, ker pridelovalci pogosto nimajo tega znanja.« S setvijo ajde se tudi zmanjša uporaba sredstev za varstvo rastlin, ker zaradi hitre rasti ovira rast plevelov.

Povpraševanja po ajdi je veliko, večino pa uvozimo. »Vključevanje ajde v poljedelski kolobar ima veliko prednosti, tudi strošek je relativno nizek. Pri KGZS smo izdelali tehnološka navodila za gojenje ajde, ki so dostopna kmetom na enotah svetovalne službe. Cenovna konkurenčnost bo še poseben izziv,« je menil Branko Ravnik, direktor KGZS.

Jana Ramuš iz ZKŽP je poudarila, da so surovine danes ključnega pomena. »V globalnem svetu je surovin veliko in je težko nadzorovati vse dejavnike tveganja. Že s tega vidika mora biti izkazan interes učvrstitve vezi med domačim pridelovalcem in industrijo. Opazili smo trend povečanja pekovskih izdelkov iz ajde. Trend naj bi šel v smer, da bi v Sloveniji pridelali tisoč ton ajde na leto. Lani npr. smo jo petsto ton uvozili.«

»Kar sejemo, to žanjemo. Žetev bo obilna, sem prepričan,« je dejal direktor BC Naklo Marijan Pogačnik in nadaljeval: »Prek tisoč petsto ljudi se v BC giblje vsak dan; to so naši srednješolci, študenti, udeleženci medpodjetniškega izobraževalnega centra, tečajniki, ki spremljajo tudi takšne aktivnosti. Povabilo ČZS je bilo dobrodošlo, pri BC imamo 23 hektarov kmetijskih površin in že od leta 2004 je vse pod ekološko pridelavo. Ajdo sejemo vsako leto na trideset arov in letos bomo to površino povečali, da bomo ajdo pridelali tudi za seme.« Zaključna prireditev bo potekala na jesenskem sejmu Narava in zdravje, aktivnosti pa bo ČZS s partnerji nadaljevala v prihodnje leto.