Javna debata o obnovi Koruznega mostu

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / sreda, 30. julij 2008 / 06:00

Krajani zahtevajo, da se jih dejavneje vključi v načrte obnove Krope.

Kropa - Neformalna skupina krajanov je v petek sklicala javno debato, s katero želijo spodbuditi obnovo Koruznega mostu v Kropi. Ta je ob silovitem neurju lanskega septembra predstavljal tisto točko, na kateri se je zaradi naplavljenega materiala in posledično slabe pretočnosti Kroparica z vso silovitostjo razlila po stari Kropi. Poleg krajanov so se sestanka udeležili tudi predstavniki Agencije RS za okolje in Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so predstavili svoje strokovne pogoje za obnovo mostu, struge Kroparice in s tem povezanega jedra Krope.

Kroparji so prepričani, da občina s sanacijo problematičnega in slabo pretočnega mostu po nepotrebnem in neodgovorno odlaša.Menijo, da v nasprotju s trditvami Občine Radovljica ni formalnega razloga, ki bi kakorkoli preprečeval takojšnjo sanacijo mostu in se ta še ni začela izključno zaradi neaktivnosti občine.

»Sanacija Koruznega mostu se mora začeti hkrati z načrtovano nadaljnjo obnovo državne ceste skozi Kropo, enako velja za prestavitev trafo-postaje in ureditev celotne mikrolokacije, ki naj dobi kvalitetne nove kroparske vedute, vključujoč obnovljeni most, rake, novonastali 'trg' in urejeno cesto; pri tem naj se na cesti v čim večji meri sanira velike napake izvajalcev pri doslej obnovljenem 105-metrskem odseku cestišča od Placa do Koruznega mostu,« so sklenili na srečanju in poudarili, da bi morali pristojni pri nadaljevanju obnove in razvoja Krope pogosteje upoštevati mnenja, znanje in ustvarjalni potencial domačinov ter z njimi vzpostaviti odprt dialog.

»Doslej smo narisali štiri variante,« je pojasnil Rado Pintar, vodja oddelka za infrastrukturo na Občini Radovljica. »Po prvi varianti naj bi most stal na istem mestu kot sedaj, le prag bi bil postavljen gorvodno, po drugi varianti naj bi most prestavili dolvodno; tudi po tej varianti bi bilo potrebno za kakih sedem do osem metrov znižati vodni prag, enako pri tretji variatni, po kateri naj bi zgradili ločni most in prag znižali le do enega metra. Četrta varianta predvideva rešitev z dvižnim mostom, prav pri vseh pa je bila doslej rešitev nesprejemljiva z vidika varstva kulturne dediščine prav zaradi posega v vodni prag – ta namreč predstavlja eno glavnih vedut v kraju, ki je v celoti zavarovan kot kulturna dediščina. Zato zdaj iščemo novo, za vse sprejemljivo rešitev, v občinskem proračunu pa je za obnovo Koruznega mostu namenjenih 100 tisoč evrov,« je še pojasnil Pintar, ki je prepričan, da bi bilo novi most še vedno mogoče zgraditi do konca letošnjega leta.