Gorenjska zahteva več denarja za živinorejo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 4. maj 2014 / 12:38

Svet območne kmetijsko gozdarske zbornice zahteva, da Slovenija dve tretjini denarja za proizvodno vezana plačila nameni za živinorejo.

Kranj – V kmetijskih strokovnih in stanovskih organizacijah že nekaj časa poteka razprava o modelu neposrednih plačil v obdobju 2015–2020, med drugim tudi o tem, kako naj bi v Sloveniji razdelili denar za proizvodno vezana plačila, za kar naj bi bilo namenjenih 13 odstotkov nacionalne finančne ovojnice oz. na letni ravni od 17,5 do 18 milijonov evrov. Ena od razprav na to temo je bila tudi na nedavni seji sveta kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki sta se je – očitno zaradi pomembnosti – udeležila tudi novi direktor KGZS Branko Ravnik in strokovni sodelavec kmetijske svetovalne službe na zbornici Anton Jagodic. Člani sveta, pridružili pa so se jim tudi predsedniki območnih izpostav in člani Sveta KGZS z Gorenjske, se niso strinjali z razdelitvijo denarja, kot ga je predlagal svet za kmetijstvo in podeželje pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Po tem predlogu bi od 13 odstotkov nacionalne ovojnice za proizvodno vezana plačila namenili pet odstotkov za strna žita, 3,5 odstotka za mleko na hribovsko gorskem območju, 3 odstotke za bike in 1,5 odstotka za zelenjavo. Pridelovalci žit bi v tem primeru prejeli približno 120 evrov plačila na hektar, pridelovalci zelenjave 1100 oz. 1200 evrov na hektar, rejci bikov in volov 51 evrov na žival, kmetje na hribovsko gorskem območju, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, pa 115 evrov na kravo. Pri mleku bi bili plačil deležni le rejci z več kot štirimi kravami v A-kontroli, skupno okrog 42 tisoč krav v Sloveniji.

Ravnotežje med poljedelstvom in živinorejo

»Kateri sektor dobi proizvodno vezana plačila, je pomembno zlasti za tiste kmetije z visoko proizvodnjo,« je dejal Branko Ravnik in poudaril, da se v zbornici glede razdelitve denarja zavzemajo za uravnoteženje med rastlinsko pridelavo in živinorejo. Svet zbornice je tako podprl predlog, da bi za strna žita namenili štiri odstotke finančne ovojnice, za zelenjavo 1,5 odstotka, za mleko na hribovsko gorskem območju tri odstotke in za krmo za živali (vključno s koruzo) 4,5 odstotka. Ker je na Gorenjskem glavna dejavnost živinoreja, še zlasti reja goved, se je svet kranjske območne enote zbornice na nedavni seji zavzel, da bi dve tretjini proizvodno vezanih plačil namenili za živinorejo in tretjino za rastlinsko pridelavo, kar v številkah konkretno pomeni tri odstotke za mleko na hribovsko gorskem območju, 5,5 odstotka za krave molznice, krave dojilje in bike, 3,5 odstotka za žita in en odstotek za zelenjavo.

»Mlekarji izgubljamo preveč«

»Mlečne kmetije na nižinskem območju, ki imajo najbolj intenzivno proizvodnjo in so v zadnjih letih največ investirale, bodo v primerjavi s sedanjimi plačili izgubile največ, tudi 60 odstotkov. Vemo, da ne moremo ohraniti plačil na sedanji ravni, a znižanje je preveliko. To ni dobro za državo,« je ugotavljal Marko Dolinar, kmet iz Vogelj in član sveta KGZS, in dodal, da gorenjski kmetje nimajo nič proti pridelovalcem žit in zelenjave, a zaradi naravnih razmer nimajo druge izbire, kot da se ukvarjajo z živinorejo. »Gorenjske mlečne kmetije zaradi kvalitete zemlje in razdrobljenosti zemljišč že zdaj ne moremo konkurirati drugim v Evropi, z novimi ukrepi se razmere še poslabšujejo. Zmanjšala se bodo plačila, prihodnje leto ne bo več mlečne kvote, reprodukcijski material se draži, mlekarne pa že napovedujejo znižanje odkupne cene mleka ...,« je dejal Ivan Tičar, kmet iz Voklega in predsednik sveta gorenjske območne kmetijsko gozdarske zbornice. »Del proizvodno vezanih plačil je treba nameniti tudi za krave dojilje – če je kajpak v državi interes, da se kmetijstvo na hribovsko gorskem območju še naprej ohrani,« je menil Peter Razinger, kmet iz Javorniškega Rovta in član sveta gorenjske zbornice.

Nikomur znižanje za več kot trideset odstotkov?

Anton Jagodic je navedel podatek, da naj bi mlečni sektor v Sloveniji v primerjavi s sedanjimi plačili v povprečju izgubil petino, pri tem pa naj bi 31 odstotkov kmetijskih gospodarstev izgubilo od 10 do 30 odstotkov in 33 odstotkov od 30 do 50 odstotkov plačil. Gorenjskim mlečnim kmetijam naj bi se plačila v povprečju znižala za 17 odstotkov, a podobno kot na slovenski ravni jih največ izgublja od 30 do 50 odstotkov. Branko Ravnik je ob tem spomnil na obljubo ministrstva za kmetijstvo in okolje, dano ob predstavitvi modela neposrednih plačil, da se nadpovprečnim kmetijam plačila ne bodo znižala za več kot trideset odstotkov, a hkrati dejal, da bo to zavezo treba vnesti tudi v predpise.