Zgradili novo gozdno cesto

Na Kovkovi kmetiji na Spodnjem Jezerskem so letos izboljšali dostop do domačije in zgradili dva kilometra nove gozdne ceste.

Spodnje Jezersko – »Na gorsko višinski kmetiji, kot je naša, je življenje trdo in je treba »fejst« garati. To zmorejo le tisti, ki so na kmetiji »gor rasli« in so že od mladosti navajeni trdega dela in hribovskega življenja,« pravi gospodar Janez Smrtnik in poudarja, da mu doslej za odločitev, da ostane na hribovski kmetiji, ni bilo še nikoli žal. Voljo do dela mu daje tudi »drobižek«, trije otroci, ki že spoznavajo značilnosti življenja v hribih, na nadmorski višini od 800 do 1.500 metrov, kolikor visoko se razprostirajo njihova zemljišča. Kmetija obsega 134 hektarjev gozda, posest so povečali z denacionalizacijo, obdelujejo pa tudi 26 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega šest hektarjev najetih. Ves gozd je v strmini, ponekod je tudi 65-odstotni naklon. Večino lesa pospravijo s pomočjo vitla, trije kmetje (dva sta iz Solčave) pa so nabavili tudi gozdno žičnico s 400 metrov dolgo spravilno razdaljo. »Še vedno je nekaj ročnega dela, v gozdu s cepinom in na travniku s koso,« pravi Janez, zadovoljen, da jim je letos uspelo izboljšati dostop do kmetije in s pomočjo evropskega in državnega denarja zgraditi dva kilometra nove gozdne ceste. Cesta, za katero so sami prispevali približno polovico denarja, jim omogoča dostop do gozda, pašnika in tudi do opuščene kmetije, na kateri bi v prihodnje lahko razvijali kmečki turizem. Tudi za naprej je njihov cilj odpirati gozdove s cestami, saj jim cesta zagotavlja lažje in bolj varno spravilo.

Glavni vir preživljanja je gozd oz. prodaja hlodovine. »Cene lesa je bolj slaba, že nekaj časa miruje, ponudba lesa z območja, ki ga je prizadel veter, pa jo je še znižala. Povprečna cena smrekovine je 55 do 56 evrov za kubični meter,« je dejal Janez in dodal, da se je šest lastnikov gozdov zavezalo oddajati les enemu in istemu odkupovalcu, s tem pa so dosegli tudi boljše odkupne pogoje. Drugi najpomembnejši vir dohodka na kmetiji so ovce. Redijo 85 plemenskih ovc jezersko-solčavske pasme, že sedem let je na kmetiji tudi testna postaja Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme, na kateri po posebnem rejskem programu redijo plemenske ovne. Ob koncu sezone je vsako leto dražba ovnov, letos je bila kar uspešna, saj so jih od 21 prodali kar osem. »Dobrodošle so tudi subvencije, ki jih izplačujeta država in Evropska unija, vendar je sistem zelo zapleten in včasih tudi neživljenjski,« pravi Janez in doda, da je subvencije ob številnih kontrolah o izpolnjevanju pogojev možno tudi zelo hitro izgubiti.

Janez se skupaj s somišljeniki tudi prizadeva, da bi kmetija sama ali skupaj z drugimi dobila pravico do lova, kot jo je nekdaj že imela. »Lovska pravica mora izhajati iz lastninske. Če kmetje skrbimo za gozdove in travnike, s tem posredno skrbimo tudi za divjad, ki se preživlja na naših zemljiščih. Naši predniki so znali gospodariti z divjadjo in zakaj ne bi tudi mi, ki se za to počutimo prav poklicane,« pravi in dodaja, da bodo zahtevo za dodelitev lovske pravice »gnali« vse do evropskega sodišča.