Svetlopisana noč knjige

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 30. april 2014 / 09:40

Noč knjige v Layerjevi hiši je minila v znamenju razstave, projekcije in predavanja. Gost večera je bil Mirko Kambič, umetnostni zgodovinar, raziskovalec zgodovine slovenske fotografije.

Noč knjige, ki jo v več evropskih državah že tradicionalno organizirajo ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprila, je letos svojo moč prvič pokazala tudi na Gorenjskem. Eden osrednjih dogodkov v Kranju je bil večer, povezan s Puharjevim letom in dnem izuma fotografije na steklo, ki sta ga v Stolpu Škrlovec pripravila Atelje Puhart in Layerjeva hiša. Kot smo že pisali, letos mineva dvesto let od rojstva prvega slovenskega fotografa Janeza Puharja, 19. aprila pa je minilo 172 let od njegovega izuma »svetlopisa« – fotografije na steklu, s katerim se je zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografije.

Gost večera je bil Mirko Kambič, umetnostni zgodovinar, fotograf, predavatelj, pisec in največji raziskovalec zgodovine fotografije pri nas, prejemnik priznanja Izidorja Cankarja, Župančičeve in Puharjeve nagrade ter častnega naslova ESFIAP (Excellence for Services Rendered) Mednarodne fotografske zveze. Pogovor z imenitnim gostom, ki ga je vodila Petra Puhar, se je vrtel okrog Janeza Puharja, pri čemer je Kambič z izjemno močjo spomina razpredal predvsem o svetovljanstvu pomembnega rojaka, ki je bil za časa življenja znan in priznan bolj, kot si danes mislimo. S svojim širokim obzorjem in inovativno ter značajsko karizmo je uspeval z navezavami z ljubljanskimi znanstveniki – med njimi je ključno vlogo odigral dr. Ferdinand Schmitt. Dopisoval se je s tajnikom Dunajske akademije znanosti dr. Antonom Schroetterjem von Kristellijem, kar se je odrazilo z objavo Puharjevih dosežkov januarja 1851 v poročilih akademije. Najvišje strokovno priznanje je sledilo 17. junija 1852, ko je francoska akademija Académie nationale agricole manufacturiere et commerciale Janeza Puharja razglasila za izumitelja fotografije na steklo in mu podelila naziv častni član. Pomembno znanstvo je spletel tudi med bivanjem na že takrat svetovljanskem Bledu. Francoski vikont Louis de Dax, ki se je prišel na Bled zdravit, ga je hvalil kot človeka z izjemnimi izumiteljskimi sposobnostmi in prijetnim značajem. Priporočal ga je Dunaju, češ naj mu namenijo denar za fotografsko delo, in pisal o njem v francoskem časopisu La Lumiere.

Ves civiliziran svet, na stotine milijonov ljudi, danes fotografira. Puharjev izum je bil eden izmed pionirskih korakov k tej množičnosti. Gre za fenomen izjemnih razsežnosti in pomena, ki je danes v poslovnem, razvojnem, kulturnem, dokumentarnem, turističnem in zasebnem življenju človeka nepogrešljiv. Naši spomini, časopisje, razstave in knjige so od izuma fotografije povsem drugačni. Rezime večera je izzvenel s Kambičevim namigom, da zgodovina ni nikoli dokončana, Puharjeva pa se je zavezala, da bo Puharjevo leto trajalo še naprej, in omenila, da se prve novosti iz izumiteljeve zapuščine že kažejo.