Življenjsko pomemben razvojni premik
Če stvari prepustimo same sebi, se pomikajo iz slabega na slabše. (Murphyjev zakon)
Za tujca je volilno dogajanje v naši domovini za nasmejat do solz. Volivci prepoznajo LDS kot skorumpirano stranko ter volijo Zares. Po volitvah zgroženi ugotovijo, da so dobili pod firmo Zares nazaj jedro LDS s komaj kakšnim novim obrazom; ter da je Zares še bolj skorumpirana kot LDS. In na naslednjih volitvah vržejo Zares iz parlamenta ter volijo Pozitivno Slovenijo na osnovi medijske podobe Zorana Jankovića kot uspešnega gospodarstvenika. Toda leto dni po volitvah dobijo namesto njega A. Bratušek in z njo na čelo vlade prav tisti Zares (parazitsko jedro LDS …), ki so ga vrgli iz parlamenta! Na naslednjih volitvah bodo najbrž isti volivci spet grozno šokirani, ko bodo ugotovili, da so še tretjič nasedli floskulam o »novih obrazih« in so si preko neke nove stranke spet na oblast izvolili isto parazitsko jedro LDS – Zares – PS … skrito nekje za obrazom Igorja Šoltesa ali Mira Cerarja ali morda koga tretjega.
Volivci so vse bolj prepričani, da njihov glas ne odloča o ničemer in da je vlada predvsem plod povolilnih kravjih kupčij med politiki. Toda ne opazijo, da so neodgovornost, povolilne kravje kupčije in prevrati posledica proporcionalnega volilnega sistema.
Tako ideološko razklan in v skrajnosti zabarikadiran politični prostor, kot se je v pogojih proporcionalnega volilnega sistema razvil v Sloveniji, meji že na absurd. Je ovira pri iskanju razvojnega konsenza. Prav proporcionalni volilni sistem sili v ideologizacijo in skrajnosti zaradi nujnosti poudarjanja razlik med množico političnih strank. To uči tudi zgodovina. Najbolj zavrženi in zločinski nacistični režim se je začel z vzponom nacistične Nacional-Socialistične Delavske stranke (NSDAP) na oblast, kar ji je uspelo prav zaradi proporcionalnega (!) volilnega sistema, ki je skrajnost nacistov nagrajeval. Absolutni večini se NSDAP s svojo antikapitalistično (!! - znano? … socialisti… isti..!) revolucionarno retoriko ni uspela niti približati …
Dvokrožni večinski volilni sistem omogoča uspeh samo tistim kandidatom, ki zelo pozorno prisluhnejo željam večine, in se sredini čimbolj približajo! Skrajnosti propadejo, nasprotja se zmanjšajo, ideološke teme izginejo v ozadje, v ospredje pa pridejo razvojni programi in kvaliteta ljudi ter strpno iskanje strateškega razvojnega soglasja. Uvedba dvokrožnega volilnega sistema bi pomenila glasovanje za človeka in ne več za stranko; enakopravno zastopanost vseh delov Slovenije ter konec izgubljenih mesecev po volitvah zaradi postavljanja koalicij in vlad. Ker bi se koalicije oblikovale že pred volitvami, bi morali vnaprej oblikovati skupen program, na osnovi katerega bi volivci izvolili skupne kandidate. Glas volivca bi dokončno odločil, kdo naj vlada. Notranjih strankarskih izsiljevanj ter povolilnih kravjih kupčij zato ne bi več moglo biti. Vzpostavilo bi se stabilno politično-gospodarsko razvojno okolje za čas celotnega mandata. Zato je uvedba dvokrožnega večinskega volilnega sistema tisti razvojni premik, ki ga Slovenija življenjsko potrebuje.