Tri leta za legalizacijo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / četrtek, 24. april 2014 / 11:37

Do 15. maja bo v javni razpravi osnutek zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami. Zakon naj bi državni zbor sprejel do konca leta, ko bi s prihodnjim letom začel veljati, pa bi se lahko začela množična legalizacija.

Ljubljana – Po predlogu zakona bo mogoče legalizirati le objekte, ki bodo vidni na ortofotih geodetske uprave, izdelanih letos ali prej. Rok za vložitev zahteve za legalizacijo bo tri leta od uveljavitve predlaganega zakona, torej predvidoma do konca leta 2018. Z vlogo bodo do odločitve upravnega organa (sprejete v treh mesecih) zadržani tudi vsi inšpekcijski postopki proti črnograditelju. Če bodo izpolnjeni pogoji za legalizacijo, bo stavba dobila legalen status. Zatem bodo stanje na terenu tudi dosledno inšpekcijsko nadzirali.

Lastniki bodo z minimalnimi dokazili lahko legalizirali stavbe, zgrajene pred letom 1995. Za legalizacijo bodo vlagatelji plačali takso: 100 evrov za neskladne gradnje manjšega obsega in 300 evrov za starejše objekte oziroma gradnje z večjimi odstopanji ali tiste brez gradbenega dovoljenja. Poleg te takse in drugih prispevkov, ki jih mora plačati vsak investitor, bodo črnograditelji plačati tudi nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. To nadomestilo ministrstvo za potrebe množične legalizacije po zadnjem predlogu znižuje za polovico, črnograditeljem pa omogoča tudi obročno plačilo prispevkov in dajatev.

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je predstavil osnutek zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, preden ga je ministrstvo dalo v javno obravnavo, je ob tem poudaril, da je bila ureditev črnih gradenj ena izmed prednostnih nalog ob nastopu mandata. »Z zakonom želimo preprečiti krivice, urediti stanje iz preteklosti in področje gradnje objektov na novo sistemsko urediti. Z novimi zakoni bomo proces legalizacije objektov uredili enkrat za vselej, » je poudaril minister Omerzel.

Prav vse črne gradnje pa ne bodo mogle biti legalizirane. To velja za objekte, ki stojijo v prostoru, kjer prostorski akti ne dovoljujejo takšne gradnje. V Sloveniji je po oceni okoli 450 tisoč neskladnih gradenj, ki imajo gradbena dovoljenja, a so neskladna z njimi, in okoli devet tisoč nelegalnih gradenj.