Brezmejna nestrpnost

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 24. april 2014 / 13:42

Prvi topli dnevi na ceste hkrati poženejo kolesarje in motoriste. Avtomobilisti dobijo konkurenco, katere pa ne spoštujejo vsi. Vsako pomlad je isto. Ne, vsako leto je slabše. Kot kolesar sem non-stop na cesti in opažam, da se večina voznikov avtomobilov še vedno ni sprijaznila z dejstvom, da kolesarji postajamo pomemben del prometa.

Kolesarjenje je nevarno, ker je iz leta v leto več avtomobilov na naših cestah. Tega se kolesarji zavedamo. Vožnja z avtomobilom je nevarna, ker je vsako leto več in več kolesarjev na cestah. Tega se avtomobilisti ne zavedamo. V čem je razlika. Kolesarji smo bolj ranljivi in zato tudi bolj boječi. Vozniki smo varnejši v svojem avtomobilu in se kolesarjev ne bojimo. Kdo bo zmagal v vojni za košček varne poti? Kolesarji smo mnenja, da je nestrpnost voznikov avtomobilov trenutno na višku. Vsako leto je več prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji. Seveda je tu treba vedeti, da je vsako leto več tudi kolesarjev. Pred leti, ko smo namesto cestnin na avtocestah dobili vinjete, smo si kolesarji oddahnili, češ zdaj bomo imeli več miru, če ne na drugih, pa vsaj na stranskih, »vaških« cestah. Prav veseli smo bili uvedbe vinjet. Zgodilo pa se je nekaj povsem nepričakovanega. Stranske ceste, ki naj bi postale mirne kolesarske poti, steze ali trase, so postale bližnjice drvečih avtomobilistov, ki varčujejo pri vinjetah. Kolesarji si drugače ne znamo razlagati nenadnega pojava obremenitve cest, kjer pred uvedbo vinjet ni bilo tako gostega prometa. Zakaj? Ker če vozniki zdaj varčujejo pri vinjetah, so verjetno varčevali tudi nekdaj pri cestninah? Lahko, da to drži, vendar so od uvedbe vinjet kolesarji postali »keglji«, kot nam ljubkovalno pravijo najbolj besni vozniki.

Vendar je treba pohvaliti našo Policijo, ki je sprožila več akcij, ki so v prid kolesarjem in njihovi varnosti. Redno nas ozaveščajo, učijo in opozarjajo. Še najbolj pa sem vesel, da so redni gostje pri najmlajših v vrtcih in osnovnih šolah. Ne vem, če se bom veliko zmotil, ampak še tri leta nazaj smo kolesarji komaj kje srečali tisto veliko belo črno tablo, na kateri piše Pozor kolesarji! In pod sliko je razdalja, na kateri moramo vozniki biti pozorni. Teh tabel je zdaj veliko, in če bi vedel, kdo je za to najbolj zaslužen, bi mu plačal malico, kajti kolesarji opažamo, da so na cestah, kjer ta tabla stoji, vozniki manj besni. Redno se vozim na poti od Preddvora do Jezerskega, na primer. Pred postavitvijo te table smo bili kolesarji res potencialni keglji. Kolesarji smo bili deležni strašanskega hupanja tik za hrbtom in kot strel švigajočih motoristov. Odkar stoji tabla na začetku doline Kokre, le redko kdo pohupa kolesarju! Lahko napišem, da so vozniki postali strpnejši, da so se sprijaznili z dejstvom, da je ta cesta tudi priljubljena kolesarska pot.

Voznikom avtomobilov bi svetoval, naj se sprijaznijo z dejstvom, da je vsako leto več kolesarjev na cesti. Kolesarjem pa s tem, da je vsako leto več tudi avtomobilov na cestah. Živimo v Sloveniji, v kolesarski državi, v deželi, ki je kolesarski raj, in tega bi se avtomobilisti morali zavedati. Povsod v razviti Evropi se tega zavedajo in končno je prišel čas, da Slovenija preneha biti prva evropska država, mejnik, kjer kolesarjem začnejo trobiti za ritjo in jim kazati sredince. Tako nas namreč vidijo na zahodu …