
Vsak lahko stori kaj dobrega
V nedeljo bo velika noč. Letos jo skupaj praznujejo katoliški, evangeličanski in pravoslavni verniki. Vsem je skupna misel, da smo ljudje rojeni za dobra dela.
Kranj – Krščanski svet praznuje v nedeljo veliko noč, svoj največji praznik. Letos ga praznujejo skupaj na isti dan verniki katoliške, evangeličanske in pravoslavne Cerkve. Za vse, čeprav so med njihovimi verskimi nauki razlike, velja skupno izvirno sporočilo velike noči, da je trpljenje, ki ga v velikonočni zgodbi doživlja Jezus, sestavni del življenja in da je tudi smrt premagljiva, če je vera v življenje dovolj trdna in globoka.
Velika noč je med prazniki nekaj posebnega zaradi načina praznovanja, ki se prenaša iz roda v rod, in njegove sporočilnosti. Na Slovenskem ni praznika, ki bi prinašal toliko pozitivne energije in veselja. Velika noč nas čisto človeško opominja, da imamo sami, ki v jutru prazničnega dne večinoma še vedno lahko sedemo za velikonočno mizo, še vedno toliko, da lahko tudi za drugega, ki v strahu in stiski trepeta za jutrišnji dan, naredimo kaj dobrega.
Eden od župnikov, s katerim sem se pogovarjal pred prazniki, me je spomnil na misel blaženega škofa Antona Martina Slomška, da ni vedno zadovoljen tisti, ki ima vse, ampak oni, ki malo potrebuje in je s tem zadovoljen. Naše življenje res ni pravljica, še zlasti ne v sedanjih, kriznih časih. Življenje je tudi splet težav, vzponov in padcev. Če imamo upanje in pogum, bomo vstali in živeli naprej. Seveda pa ne v prepiru, ampak v slogi, ko bomo pri sosedu iskali dobre stvari in ne le slabih. Za kaj takega se splača potruditi, saj tako ne bo praznična le velika noč, ampak še več drugih dni v letu.