
Študentje proti šolninam
Del študentske javnosti in sindikalisti nasprotujejo predlogu novega visokošolskega zakona, ker da vodi v komercializacijo javnega visokega šolstva.
Napad na javno šolstvo
Več kot tisoč študentov, dijakov, delavcev in upokojencev je v sredo v parku Zvezda v Ljubljani povzdignilo glas proti novemu visokošolskemu zakonu oz. proti šolninam in komercializaciji visokega šolstva in ministrstvo za izobraževanje pozvali k umiku predlaganega zakona. Kot so opozarjali, novi zakon vodi v komercializacijo javnega visokega šolstva. Najglasnejši nasprotnik predlaganemu zakonu je Študentsko društvo Iskra, katerega predstavnica Mojca Žerak je na protestu dejala, da gre v resnici za varčevalni zakon, ki deluje zgolj v interesu vladajoče elite in je del globalnih družbenih sprememb, z njim pa se napada javno visoko šolstvo. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo nasprotnike sicer prepričuje, da je zakon dober in da omejuje nastale anomalije v visokem šolstvu, nikakor pa ne uvaja šolnin.
Mussomeli postavil spomenik
Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani so v sredo odkrili spominsko tablo v čast slovenskim žrtvam vseh totalitarnih režimov, veleposlanik Joseph Mussomeli pa je ob tej priložnosti poudaril, da vprašanje sprave ostaja največja prepreka slovenski enotnosti. Na tabli, ki stoji na zunanji strani ograje ameriškega veleposlaništva, piše: »V spomin na vse žrtve totalitarnih režimov. Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom; izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod komunizmom; izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni; izkazujemo čast in slavimo pogum vseh Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo; slavimo vse Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in njene identitete; slavimo pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda.«
Janković ali Bratuškova?
Vse napovedi kažejo, da je usoda vladne koalicije odvisna od razpleta volitev predsednika največje stranke Pozitivne Slovenije na kogresu stranke prihodnji petek. Kandidaturo sta namreč potrdila tako premierka in začasna vodja stranke Alenka Bratušek, ki je – mimogrede – ta teden prevzela tudi vodenje zdravstvenega resorja v vladi, kot tudi »zamrznjeni« predsednik Zoran Jankovič. Sodeč po preteklih izjavah iz drugih koalicijskih strank, ki pa sedaj že niso več tako konkretne, bo namreč v primeru izvolitve Jankoviča za predsednika PS vladna koalicija razpadla. Janković sicer meni, da bi lahko Bratuškova tudi ob njegovi izvolitvi še vedno vodila vlado in izpeljala mandat do konca, odgovornosti za morebitni padec vlade pa ne bo sprejel. Bratuškova pa je dejala, da si težko predstavlja, da bi vodila vlado brez strankine podpore.
Novice iz Kopra
Iz Kopra so zadnji teden prišle tri zelo odmevne novice. Gašpar Gašpar Mišič je namreč izgubil bitko za ohranitev položaja predsednika uprave Luke Koper, saj ga je nadzorni svet pred tednom dni razrešil. Pri izenačenem glasovanju (štiri za, štiri proti) je odločil (dvojni) glas prve nadzornice Alenke Žnidaršič Kranjc. Toda Mišič se ne da kar tako in je ta teden na koprsko okrožno sodišče že vložil tožbo, s katero želi izničiti sklep nadzornega sveta Luke Koper. Za začasnega predsednika uprave Luke Koper so sicer nadzorniki imenovali Andraža Novaka, ki je v ponedeljek od Mišiča tudi že prevzel posle. Velikega Mišičevega podpornika, koprskega župana Borisa Popoviča pa so na koprskem okrožnem sodišču zaradi zlorabe položaja pri vnaprej dogovorjeni prodaji občinske parcele na Srminu podjetju Serming, ki je s tem poslom pridobilo protipravno premoženjsko korist v višini 4,7 milijona evrov, obsodili na triletno zaporno kazen, obenem so mu za dve leti prepovedali opravljanje županske funkcije. Enako močno je ta teden odmevala tudi obsodba nekdanjega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, ki ga je koprsko okrožno sodišče spoznalo za krivega poslovne goljufije, zlorabe položaja in pranja denarja v stečaju družbe Hidro Koper. Obsodilo ga je na kar deset let zaporne kazni in pet let prepovedi opravljanja funkcije, povrniti pa bo moral tudi 2,2 milijona evrov protipravno pridobljene koristi in plačati slabih petdeset tisoč evrov stranske denarne kazni. Sodišče je Goršetu odvzelo tudi del premoženja, med drugim osebne avtomobile, lastniški delež v podjetju Finesta in nepremičnine na Hrvaškem, za hišo v Ljubljani pa velja prepoved prodaje. Sodba ni pravnomočna.