Pet razvojnih izzivov

Od lanskega decembra nastaja razvojna strategija Škofja Loka 2025+, pri kateri je sodelovalo okoli sto ljudi, minuli teden pa so jo javno predstavili prebivalcem.

Škofja Loka – Do 22. aprila sprejemajo pripombe na dokument, ki opredeljuje strateške usmeritve in ključne razvojne projekte, ki bodo podlaga za razvojno delo Občine v naslednjem obdobju in pravočasno pripravo projektov za izvajanje nove evropske finančne perspektive 2014–2020. Maja bo strategijo prvič, junija pa drugič obravnaval in sprejel občinski svet.

Kot je na javni predstavitvi dejal škofjeloški župan Miha Ješe, so strategijo naredili za prihodnji dve desetletji, njene cilje pa bodo lahko začeli uresničevati po letu 2016, kajti do tedaj ne načrtujejo večjih vlaganj, saj bodo glavnino finančnih virov črpali za dokončanje trenutno prednostnih okoljskih projektov. Osnutek dokumenta sta predstavila Rok Šimenc iz Razvojne agencije Sora in samostojna svetovalka Slavka Zupan. Razvojno strategijo so zasnovali na osnovi občinskega prostorskega načrta, v njej pa opredelili cilje, projekte in ukrepe, ki jih občina želi doseči v prihodnje. Analizirali so sedanje razmere, v anketi vprašali prebivalce, kaj jim je v Škofji Loki všeč in kaj jih moti, na sestankih strokovne javnosti in več fokusnih skupin določili pet razvojnih izzivov: promet, okolje in narava, staro mestno jedro, generacijsko in socialno ravnotežje, gospodarska specializacija občine. Do leta 2025 želijo, da je Škofja Loka prepoznana kot prostor z visoko kulturo bivanja, spodbudnim okoljem za podjetne in privlačna za obiskovalce. V tem smislu so opredelili pet prioritetnih osi, petnajst ciljev in petnajst strateških področij. Pod naslovom Mobilna Loka so opredelili prihodnje načrte, povezane z urejanjem prometa, Pisana Loka vključuje cilje in ukrepe za ureditev mestnega jedra in njegovo povezanost s turizmom in kulturo, Modra Loka povezuje gospodarstvo, delovna mesta in izobraževanje, Zelena Loka okolje, Zadovoljna Loka pa kakovost in pestrost storitev za občane vseh starosti, vsa omenjena področja pa so močno soodvisna. Po predstavitvi strategije se je pod temi naslovi oblikovalo tudi pet delovnih skupin, od katerih je vsaka na svojem področju sprejemala dodatne predloge občanov za dopolnitev razvojnega dokumenta.

Kaj osnutek strategije predlaga za, denimo, gospodarsko področje? Za loško gospodarstvo, ki deli usodo s slovenskim, je značilnih pet velikih podjetij, v zadnjih sedmih letih so izgubili okoli tisoč delovnih mest, več ljudi je našlo delo v drugih občinah, za občino je značilna baza obrtništva in malega podjetništva, ki predstav­lja precejšen potencial. V prihodnje naj bi gospodarski razvoj utemeljili na štirih nosilnih panogah: strojništvu, lesni predelavi, lokalni pridelavi hrane in turizmu. Izboljšati morajo tudi pogoje, od dostopa do znanja do razvoja širokopasovnega omrežja. Morebitnim vlagateljem morajo približati investicijske priložnosti, s tem bodo napolnili tudi sedaj prazne objekte.

Strategija ni čarobna paličica, le okvir, ki nakazuje smer, pobudo in vsebino za proaktivno sodelovanje za doseganje ciljev v prihodnjih letih, je dejala Slav­ka Zupan in predstavila tudi oceno, koliko bo to stalo. Izvzemši sedaj najdražji projekt Urejanje porečja Sore so ocenili, da bodo projekti iz strategije stali pri­bližno 56 milijonov evrov in bodo lažje izvedljivi, če bodo zanje kaj dobili iz evropskih virov. Od tam bi radi črpali 22 milijonov evrov. Občina bi morala v naslednjih dvanajstih letih zagotoviti vsako leto tri milijone evrov za izpolnitev načrtovanih strateških ciljev.