Bo mleko težje prodati, se bo cena znižala?

Evropska unija bo 1. aprila prihodnje leto ukinila sistem mlečnih kvot, ki je zadnjih sedem let tudi v Sloveniji določal količino prireje mleka na ravni države in posameznih kmetijskih gospodarstev. Ker je prireja mleka v Sloveniji in še posebej na Gorenjskem zelo pomembna živinorejska panoga, so pogosta vprašanja, kakšne bodo posledice ukinitve kvot: bo mleko težje prodati, se bo cena znižala, bo mleko »izginilo« s hribovskih kmetij ...

Kranj – Agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec pravi, da točnega odgovora zaradi številnih neznank ni mogoče dovolj objektivno podati, jasno pa je, da bo v Evropi prišlo do premikov pri prireji mleka. Zaenkrat kaže na to, da se bo prireja povečevala predvsem v državah ob Severnem morju in na Irskem, manj pa v srednji, vzhodni in južni Evropi. Na severu poteka že tudi precejšnja koncentracija prireje, na Danskem in na Švedskem je le še en mlekarski sistem, ki bo »pritisnil« tudi na trgovske sisteme; iz vsega tega pa je pričakovati tudi dodatne pritiske na cene mlečnih izdelkov in surovega mleka. »Pomemben del trga bo ostal regionalen. Če bodo mlekarne v Sloveniji, tudi ta, ki ima pol trga in je v tuji lasti, konkurenčne, potem za kmete ne bo večjih težav. Ker je cena surovega mleka že na precej nizki ravni, je tudi vprašanje, koliko je sploh še možnosti za znižanje. Pomembno je tudi to, da se prireja mleka v Italiji ne povečuje in da se bo tam ohranilo tudi povpraševanje po slovenskem mleku,« pravi dr. Erjavec in poudarja, da največji pritisk na hribovsko kmetijstvo izvira iz ukinjanja mlečnih prog, kar se že precej dogaja in kar ni vezano na odpravo kvot. V hribih je za prirejo in predelavo mleka priložnost, da se preusmeri v izdelke višje kakovosti, ki jih omogočajo razmere in načini prireje (paša, seno, brez silaže). »Spet bo odločalo predvsem to, ali znamo iz dobrega mleka narediti dobre izdelke in jih prodati po višji ceni, torej ne kot masovne proizvode. Prišli smo v čas, ko je treba še več delati na znanju, boljših tehnologijah pa tudi na skupnih nastopih in na povezovanju. Če se bomo prilagodili, kar večina boljših kmetov in mlekarjev že počne, bo koristi iz odprave kvot več kot negativnosti,« pravi dr. Erjavec, ki je prepričan, da je vloga države pri ohranitvi in razvoju prireje mleka v Sloveniji pred­vsem v tem, da podpre prave prilagoditve – naložbe, posamezne tehnologije v prireji in predelavi mleka, promocijo, del stroškov zbiranja mleka v hribih, prenos znanja ... »Ne gre toliko za nove ukrepe, ampak za to, da izkoristimo obstoječe. Je pa zelo odvisno od tega, ali bodo kmetje in mlekarne še našli moč za spremembe. Premiki so vidni, vendar bi si vsi želeli več.«

»Pričakujemo lahko večja cenovna nihanja«

Agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič si od odprave mlečnih kvot ne nadeja pozitivnih učinkov za slovensko (in tudi gorenjsko) prirejo mleka, saj se bo v evropskem prostoru prireja povečala. »Kako drastične bodo posledice, je težko napovedati. Najbrž lahko pričakujemo še precej večja cenovna nihanja kot v zadnjih letih, na splošno pa bo cenovna raven (odkupna cena mleka) precej nižja, kot bi bila v primeru ohranitve kvot,« meni dr. Kavčič in dodaja: »Predvsem od odkupovalcev bo odvisno, ali bo­sta odkup in z njim povezana prireja mleka na težje dostopnih območjih še naprej organizirana ali ne, zagotovo pa lahko pričakujemo nadaljevanje prestrukturiranja prireje in s tem opuščanje prireje na posameznih območjih.« In kaj lahko stori država? Kot pravi, je država en del svoje vloge v preteklosti že odigrala, ko je potekala debata o prihodnosti kvotnega sistema. »Kolikor poznam stvari, odpravi kvot ni nikoli izrecno nasprotovala. Kakršnokoli ukrepanje za ohranitev ali celo razvoj prireje bo težavnejše in dražje, pri tem pa najbrž ključne vloge ne more odigrati država, ampak v mlečno verigo vključeni deležniki. Posredno pa bi država lahko na tem področju naredila več, če bi imela za prirejo mleka bolj ambiciozno zastavljene cilje in če bi bili tudi ukrepi bolj usmerjeni v podpore za izkoriščanje narav­nih danosti za pridelavo hrane. Najbrž na Gorenjskem ne toliko, v Sloveniji pa imamo še veliko slabo izkoriščenih travnih površin.«

Prireja se bo povečevala zlasti v nižinskem območju

»Če smo bili ob uvedbi mlečnih kvot pri nas do njih zelo skeptični in prepričani, da bodo zelo omejevale razvoj mlečnih kmetij, pa se je pokazalo, da si je naše kmetijsko ministrstvo izborilo dovolj veliko nacionalno mlečno kvoto in da ta ni omejevala prireje mleka v Sloveniji. Podobna negotovost se pojavlja tudi sedaj, ko se zaradi ukinitve mlečnih kvot pričakuje več nestabilnosti na trgu mleka in večja nihanja odkupne cene mleka,« ugotavlja Franci Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja: »Najpogostejša so ugibanja, kaj se bo po ukinitvi mlečnih kvot zgodilo z odkupno ceno surovega mleka. V Evropi se napoveduje zmerna rast prireje mleka, v desetih letih naj bi se povečala za okrog deset odstotkov. Prireja se bo povečevala zlasti v nižinskem območju, ker za velike mlečne kmetije (preko 200 krav), ki sedaj nastajajo, v gorsko-višinskem območju enostavno ni mogoče pridelati dovolj krme. Iz izkušenj vemo, da na odkupno ceno mleka najbolj vplivata ponud­ba in povpraševanje. V preteklih letih se je pokazala vsa nemoč evropskih rejcev in njihovih organizacij proti mlekarnam, ko so hoteli s pogajanji, bojkoti in pritiski doseči višjo ceno mleka. Vedno so bili ne­uspešni. Menim, da se bodo v prihodnje še pogosteje pojavljala ciklična nihanja cen mleka. Kakšna pa bo cena, je težko napovedati, zagotovo bo zaradi odprave mlečnih kvot nižja, kot je bila v zadnjem obdobju. Cena mleka v Sloveniji in Evropi bo odvisna predvsem od svetovne proizvodnje in porabe mleka in mlečnih izdelkov. V tem smislu daje dobre obete velika gospodarska rast na Kitajskem, ki je največja svetovna uvoznica mleka. Z dvigom življenjske ravni pa si bodo Kitajci, upam, lahko privoščili tudi mlečni riž.«

»Slovenskega mleka se veliko proda in predela v Italiji, v slovenskih mlekarnah pa predelujejo mleko z vzhoda Evrope. Rejci in slovenske mlekarne bi glede tega morali najti skupni jezik in v Italijo prodati le viške mleka. Če bodo Italijani imeli dovolj svojega mleka, za slovenskega ne bodo zainteresirani ali pa bo cena zanj zelo nizka,« je dejal Pavlin in dodal, da gospodarjenje na (mlečnih) kmetijah v prihod­nje ne bo odvisno samo od cene mleka in drugih kmetijskih pridelkov, temveč tudi od novih finančnih obremenitev kmetij – davkov in prispevkov, ki jih sprejema država. Tudi v novem sistemu neposrednih kmetijskih plačil, ki bo začel veljati v prihodnjem letu, bodo po napovedih največ izgubile kmetije s prirejo mleka.

Gorenjske kmetije bodo težko konkurenčne

»Če bodo mlečno najbolj razvite države v Evropi – to so Nemčija, Francija in Nizozemska – po odpravi mlečnih kvot povečale prirejo mleka, to za slovenske oz. gorenjske kmete »mlekarje« ne bo dobro. Še bolj bodo »pritisnile« na italijanski trg, kamor prodaja mleko tudi Slovenija in kjer sami pokrijejo približno sedemdeset odstotkov potreb. Če bo, na primer, Nemčija samo za poldrugi odstotek povečala prirejo, bo porast predstavljala pri­bližno sedanjo slovensko količino mleka,« je dejal Marijan Roblek, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj in podjetja za prodajo mleka Mlekop, in dodal, da bodo slovenske oz. gorenjske kmetije, še zlasti hribovske, zaradi naravnih razmer in majhnosti težko konkurenčne veliko večjim kmetijam iz držav, ki imajo boljše naravne pogoje. »Odkupne cene mleka v Franciji in Nemčiji že padajo, to se bo z zamikom zgodilo tudi pri nas,« je dejal Roblek in dodal, da bo odkupna cena po ukinitvi mlečnih kvot zelo odvisna tudi od razmer na svetovnem trgu. In kako lahko rejcem pomaga slovenska država? »Lahko bi finančno podpirala naložbe in zlasti hribovskim kmetijam pokrivala del stroškov prevoza.«

Država naj dela po ZKP – zdravi kmečki pameti

»Odprava mlečnih kvot bo pomenila večjo ponudbo mleka v Evropski uniji, a ob tem je težko napovedati gibanje cen, saj je prodaja mleka odvisna od gibanj na mednarodnih in svetovnih trgih,« je dejal Mitja Vodnjov, direk­tor Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, in dodal, da je naloga zadrug tudi po letu 2015 zagotoviti stabilen odkup in prodajo mleka. Bistvenega poslabšanja razmer ne pričakuje, ugotavlja pa, da se še naprej zmanjšuje število oddajalcev mleka, ne pa tudi količina mleka. In kaj lahko stori država? »V gospodarstvu velja, da smo še najbolj zadovoljni, če nas država pusti, da v miru delamo. Trenutno vsi govorimo o reformah, ki pa so le nove obremenitve in davki. Država naj končno neha razmiš­ljati, kje bi dobila denar od gospodarstva in po ZKP (zdravi kmečki pameti) zmanjša lastno porabo. S tem bi omogočila normalne tržne razmere, kar je tudi pogoj za prodajo mleka v prihodnje in predvsem za rast in razvoj v proizvodnih dejavnostih.«

Kako se na ukinitev kvot pripravljajo mlekarne

Marko Dolinar, kmet iz Vogelj in predsednik uprav­ne­ga odbora Govedo­rej­­ske­­ga poslovnega združenja, ugotavlja, da se ukinitve mlečnih kvot zaveda le malo strokovnjakov in kmetov v Sloveniji in da bodo »mlekarji« občutili posledice ukinitve kvote. Zakaj? »Prvo dejstvo: strokovne službe nam niso dale dovolj novih znanj na področju prireje, zmanjšanja stroškov, boljšega zdravja krav molznic ter vzreje telet in telic. Rejci ta znanja sami iščemo po Evropi in svetu, kar nekaj izkušenj pa smo si pridobili na lastnih kmetijah. Drugo dejstvo: nitratna direktiva pa tudi obremenitev glav velike živine (GVŽ) na hektar ostajata v veljavi, kar pomeni, da rejci lahko povečujemo prirejo mleka le še na žival (kravo). Po podatkih Kmetijskega inštituta je bila v Sloveniji lani v standardni laktaciji povprečna mlečnost 6303 kilograme, na Gorenjskem 7071 kilogramov, pri črno beli pasmi pa (skupaj s podjetji) 7694 kilogramov, kar je najvišja mlečnost med vsemi zavodi v državi. Država verjetno kakšnih posebnih ukrepov ne bo sprejela. Kaj se bo zgodilo s ceno in ponudbo, lahko le ugibamo, vendar pa števila živali čez noč ni možno povečati, tudi količina krme je omejena,« je dejal Marko Dolinar, ki bi želel vedeti tudi to, kako se na ukinitev kvot pripravljajo slovenske mlekarne – imajo dovolj novih idej za primerno dodano vrednost, dovolj lokalno tipičnih izdelkov, tudi zavarovanih, ali je pri tem mlekarna Planika Kobarid le svetla izjema.