Ena vrednotnica, en dan pokojninske dobe

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / četrtek, 10. april 2014 / 12:07

Omejevanje sive ekonomije in večja socialna varnost ljudi, ki se ukvarjajo z osebnim dopolnilnim delom, sta namen sistema vrednotnic, ki ga predlagajo v spremembi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Kranj – Kot je ob predstavitvi sprememb zakona dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, želijo ljudem omogočiti legalno opravljanje nekaterih del, s katerimi so se sedaj preživljali na črno, in jim zagotoviti vsaj minimalno socialno varnost. Predlog zakona, ki je sicer pred dvema letoma doživel zavrnitev na referendumu, sedaj pa dobre rešitve, ki ne bodo razdvajale ljudi, želijo uveljaviti na nov način, je še v parlamentarni razpravi, sistem vrednotnic za osebno dopolnilno delo pa bi predvidoma lahko začel veljati z novim letom.

Kot osebno dopolnilno delo se bo še naprej lahko opravljalo dela, kot so občasna pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, varovanje otrok, inštrukcije, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter njihova prodaja. Po novem bo to delo urejeno po načelu vsako delo šteje. Pokojninsko in zdravstveno zavarovanje se bo plačevalo prek sistema vrednotnic. Naročnik del bo moral za vrednotnico vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet evrov, od tega bo šlo sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca del. Ta bo z eno vrednotnico prišel do enega dneva pokojninske dobe. Postopek pridobitve vrednotnice bo zelo enostaven, je povedal direktor direktorata za delo na ministrstvu Peter Pogačar. Vrednotnico bo namreč mogoče kupiti prek spleta, tisti, ki spleta ne uporabljajo, bodo to lahko uredili na upravni enoti. S tem bodo po Pogačarjevih besedah dali možnost tako naročniku dela, ki ne tolerira dela na črno, da bo tega lahko regularno prijavil, kot tudi izvajalcu dela, ki bo imel na ta način plačane prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Sedaj namreč takšna dela opravlja veliko brezposelnih, ki bodo s sistemom vrednotnic dobili vsaj minimalno socialno varnost. Osebno dopolnilno delo je natančno določeno, opravlja se lahko le pri fizičnih osebah in sploh prvič je urejeno, da lahko fizična oseba vplačuje prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Poleg tega obstaja tudi omejitev, da lahko s takšnim delom nekdo v šestih mesecih zasluži največ tri povprečne slovenske plače.

Z zakonsko spremembo je urejeno tudi kratkotrajno delo in delo v lastni režiji, ko bo dovoljena tudi sorod­stvena pomoč (spomnimo se hude krvi zaradi pred dvema letoma predlaganega zakona, ko naj bi za delo na črno veljala tudi sosedska in sorodstvena pomoč), sicer pa bo izvajanje takih del po besedah predlagateljev tudi bolj nadzorovano. Po novem bo namreč nad delom in zaposlovanjem na črno, ki trenutno sodi med pristojnosti tržne oziroma delovne inšpekcije, bdela carinska uprava s svojimi mobilnimi enotami. Zakon pa predvideva tudi višje globe.