Planinski muzej naj bi postal del Narodnega muzeja

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kranjska Gora / torek, 8. april 2014 / 09:39

Ministrstvo za kulturo načrtuje, da bi Slovenski planinski muzej že v začetku prihodnjega leta postal samostojen del Narodnega muzeja Slovenije.

Mojstrana – »Če bo šlo vse po načrtih, bo Slovenski planinski muzej do začetka prihodnjega leta še samostojna organizacijska enota Narodnega muzeja Slovenije,« je pretekli petek, ko je v okviru vladnega obiska Gorenjske Slovenski planinski muzej obiskala delegacija ministrstva za kulturo, dejal državni sekretar Aleš Černič. Z vodstvom muzeja in občine so se pogovarjali tudi o prihodnjem statusu Planinskega muzeja, ki zdaj deluje kot del Gornjesavskega muzeja Jesenice in za delovanje katerega si tako ustanovitelji kot matična ustanova prizadevajo pridobiti več državnih sredstev. Teh zdaj dobijo le dvajset odstotkov - glede na zakonodajo bi jih lahko do osemdeset, je pojasnila direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič.

»Razumemo težnjo lokalne skupnosti in različnih akterjev po tem, da se simbolni pomen tega muzeja, vseh vsebin, ki sodijo sem, in dejavnosti dvigne na nacionalni nivo. S tem se strinjamo in vidimo pomen na nacionalni ravni, a je v današnjih razmerah to težko narediti,« je ob obisku v Mojstrani povedal državni sekretar Aleš Černič. Novih samostojnih nacionalnih institucij ne moremo ustanavljati, kar pa ni nujno problem, saj smo se dogovorili, da bomo zadevo peljali postopno: v prvem koraku bomo pripravili vse potrebno, da bomo planinski muzej kot samostojno organizacijsko enoto priključili Narodnemu muzeju Slovenije. Na način bo postal del nacionalne inštitucije in dobil delno samostojnost.« Kot je še dejal državni sekretar Černič, so razmišljali tudi o dolgoročnejši rešitvi, ki jo vidijo v vzpostavitvi muzeja športa, katerega del bi na nacionalni ravni postal tudi Planinski muzej.

Direktorica Gornjesavskega muzeja Irena Lačen Benedičič pravi, da je bistveno bolj kot način organiziranosti pomembno to, da se za ohranjanje dediščine zagotovi več sredstev države. »Formalno bi to lahko izvedli, tudi če Slovenski planinski muzej ostane del Gornjesavskega muzeja,« poudarja.

Da je zagotavljanje večjega deleža financiranja države trenutno najpomembnejše, se strinja tudi župan Kranjske Gore Jure Žerjav, ki opozarja, da novi status sam na sebi še ne bo pomenil bistvene finančne razbremenitve. »Tudi občinam počasi pohaja sapa, zato si želimo, da bi del dejavnosti financirala država. Stavba seveda ostaja v lasti občine Kranjska Gora in zanjo moramo kot dober gospodar tudi skrbeti,« je dejal Žerjav, ki je sicer zadovoljen, da je država v planinskem muzeju prepoznalo zbirko, ki ima nacionalni pomen. Glede ideje, da bi Slovenski planinski muzej dolgoročno postal del Muzeja športa, pa pravi: »V tem trenutku je treba gledati pred­vsem kratkoročne rešitve. Če bo država resnično pristopila k izvedbi muzeja športa, ki na papirju sicer že obstaja, v praksi pa še ne, potem bom verjetno tudi Slovenski planinski muzej postal njegov del. Sam sem sicer do ideje nekoliko skeptičen; pa ne zato, ker planinstvo ne bi sodilo v muzej športa, ampak predvsem zato, ker menim, da je planinstvo v Sloveniji še vse kaj več kot samo športna in prostočasna dejavnost. Planinstvo je ne nazadnje odigralo pomembno vlogo pri gradnji narodne identitete slehernega Slovenca.«