»Odziv slovenskih šol in knjižnic je vsako leto boljši,« potrjuje vodja projekta Rastem s knjigo Tjaša Urankar. / Foto: arhiv Tjaše Urankar

Slovenski pisatelji so kul

Edinstven slovenski nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture med mladimi Rastem s knjigo letos poteka že osmo leto. Pogovarjali smo se z vodjo projekta, Kranjčanko Tjašo Urankar, državno podsekretarko za bralno kulturo in literarne prireditve na Javni agenciji za knjigo RS.

V svetu različne organizacije spodbujajo mladino k branju. Tako je že leta 1967 Mednarodna zveza za mladinsko književnost razglasila 2. april za mednarodni dan knjig za otroke. Širjenju bralne kulture za mlade se na različne načine posvečajo tudi na Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. Edinstven tovrstni projekt v Evropi je nedvomno vsakoletna akcija Rastem s knjigo. Kakšen je njen namen?

»Akcija za učence sedmega razreda osnovne šole poteka že osem let, zadnja štiri leta pa jo izvajamo tudi za dijake 1. letnika srednjih šol. Njen namen je v prvi vrsti spodbujanje k branju del slovenskih mladinskih avtorjev, ob tem pa k izdajanju teh del spodbujamo tudi založbe. Opažamo, da zlasti na področju literature za najstnike manjka kvalitetnih besedil naših avtorjev. Tretji vidik akcije je, povezati šolske knjižnice s splošnimi knjižnicami. Ko imajo učenci oziroma dijaki pouk na temo knjižničnih vsebin, jih peljejo v knjižnico v njihovem mestu, kjer dobijo v dar knjigo, ki jo na agenciji izberemo prek javnega razpisa. Pri akciji sodelujemo z različnimi zavodi, združenji, organizacijami povezanimi s knjigo.«

Kakšna so merila pri izboru avtorjev?

»Izbor opravi komisija, sestavljena iz poznavalcev na področju bralne kulture in literarnih prireditev. Poleg kakovosti dela je prvo merilo starostni stopnji primerna vsebina, v skrbi za slovenski jezik je pomembna kvalitetna lektura, besedilo mora spodbujati tudi bralno pismenost, gledamo pa tudi na to, kako na založbi uredniško poskrbijo za knjigo. V razpisu namreč zajamemo dela, ki so izšla v obdobju zadnjih treh let. Veseli smo avtorjev, ki so pripravljeni sodelovati pri promociji, saj tako lahko na srečanjih vzpostavimo stik med pisatelji in mladimi bralci.«

V letošnjem letu ste imeli kar srečo pri izboru, saj gre za dva mladim zelo naklonjena avtorja, Vinka Möderndorferja in Gorana Vojnovića …

»Se strinjam. Sedmošolcem smo namenili Möderndorferjevo knjigo Kot v filmu, katere tematika je povezana s tegobami, ki tarejo mlade v prvih najstniških letih, od njihovih problemov s samopodobo do ločitve staršev, seveda z nekaj realnosti in nekaj fantazije. Srednješolci prebirajo Vojnovićev drugi roman Jugoslavija, moja dežela. V njej avtor zelo natančno opiše obdobje razpada nekdanje države Jugoslavije. Zgodba je zelo čustvena, hkrati pa odličen zgodovinski pogled za tiste, ki so bili rojeni po razpadu države. Govori o krajih, kamor poleti hodijo na morje in počitnice in kraje od koder izhajajo njihovi ali sorodniki njihovih sošolcev. Obe knjigi sta bili zelo dobro sprejeti.«

Koliko se k akciji odzivajo šole?

»V akcijo je zajetih kar 99 odstotkov osnovnih in 88 odstotkov srednjih šol, v osmih letih pa je bilo podarjenih več kot dvesto tisoč knjig. Projekt Rastem s knjigo vsako leto predstavljamo tudi na knjižnih sejmih v Bologni, Frankfurtu in Leipzigu in lahko rečem, da je med stroko precejšnje zanimanje za tak način promocije domačih avtorjev in hkrati spodbujanja bralne kulture. Tujci se običajno čudijo, kako nam uspe doseči tako množičnost. Projekt smo pred tremi leti povezali tudi s Košarkarsko zvezo Slovenije z željo, da knjige dosežejo tudi drugo publiko, mlade navdušene športnike. Knjige smo podeljevali na finalnih turnirjih in košarkarskih taborih. Lani pa smo s slikanico Lipko in Košorok branje spodbujali tudi v okviru evropskega košarkarskega prvenstva.«

Kako merite učinke akcije?

»Šolam in knjižnicam pošljemo evalvacijski vprašalnik, kako jim je bil projekt všeč, posredujejo nam podatke, koliko mladih se je udeležilo akcije, povprašujemo jih po predlogih. Marsikdo šele v sedmem razredu prvič pride v knjižnico, in če s tem pridobimo novega bralca za prihodnja leta, potem smo zagotovo uspeli.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / petek, 28. avgust 2009 / 07:00

Korak k čisti vodi in okolju

Karl Erjavec, Borut Sajovic in Dušan Črnigoj so postavili temeljni kamen za tržiško centralno čistilno napravo. Kot je dejal minister za okolje in prostor, je to korak k čisti vodi.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / petek, 10. april 2015 / 13:44

Mediji padli na izpitu

Novinarsko častno razsodišče je sporočilo, da je večina osrednjih slovenskih medijev s poročanjem o intimnostih med ravnateljem in učiteljico ene od mariborskih šol kršila Kodeks novinarjev Slovenije....

Kranj / petek, 10. april 2015 / 13:43

Tržnica lokalnih pridelovalcev in izmenjava semen

Stražišče – KS Stražišče, KUD Bitnje Krožek za zdravo življenje in Društvo Sorško polje bodo jutri pripravili prvo tržnico z začetkom ob 14. uri. Potekala bo v Stražišču, na njej se bodo predstavil...

Kronika / petek, 10. april 2015 / 13:42

Umrl med podiranjem drevesa

Tržič – Na Bistriški planini so včeraj našli truplo starejšega domačina, ki je po vsej verjetnosti umrl med delom v gozdu. Okoliščine nesreče tržiški policisti sicer še preverjajo, so pa že ugotovi...

Gospodarstvo / petek, 10. april 2015 / 13:40

Zadruga odpira prenovljeni center na Trati

Škofja Loka – V Kmetijsko gozdarski zadrugi Škofja Loka bodo danes, v petek, tudi uradno odprli prenovljeni Center Trata, v katerem bodo na enem mestu ponujali izdelke vseh svojih blagovnih znamk -...

Kultura / petek, 10. april 2015 / 13:23

Regijsko srečanje lutkovnih skupin

Kranj – Jutri, v soboto, 11. aprila, bo od 9. ure naprej v Stolpu Škrlovec in Otroškem kulturnem centru Krice krace potekalo Regijsko srečanje lutkovnih skupin Saše Kumpa, ki ga že tradicionalno o...