Prejšnji teden je člane Združenja žrtev okupatorjev v Kranju obiskal Ludwig Hoffman, župan mesta Wernigerode. (Foto: Gorazd Kavčič)

Za pravične odškodnine

Pri Združenju žrtev okupatorjev so pripravili pripombe na osnutek Zakona za poplačilo materialne vojne škode, zlasti pa so proti predlogu, da bi jih poplačali kot solastnike podjetij.

Kranj - »Že od osamosvojitve dalje se trudimo, da bi naše oblasti za slovenske žrtve nacifašizma izterjale odškodnino od okupatorjevih naslednic, pa nič. Ker nam naša vlada niti pomagati noče, smo ji leta 2001 postavili zahtevo plačila materialne škode. Ko smo že upali, da se bo zadeva začela končno reševati, so se pojavile razne izjave, tudi vaša, češ da nismo upravičeni do odškodnin. Vse te izjave so, milo rečeno, za nas ponižujoče in žaljive,« je v pismu predsedniku države Danilu Türku pred kratkim zapisal predsednik združenja žrtev okupatorjev Franc Rovan in dodal, da so na trpeče v taboriščih, izgnance, politične zapornike, begunce in ostale žrtve okupatorjev enostavno pozabili, oziroma pripravili tak osnutek predloga zakona za poplačilo materialne vojne škode iz časa 1941–1945, ki je zanje diskriminatoren. S tem mislijo zlasti na zadnji predlog, da bi namesto denarja, ki ga pričakujejo, dobili lastniške deleže v nekaterih slovenskih podjetjih, kjer ima država še svoje deleže. Kot je predsednik Rovan tudi povedal na tiskovni konferenci, so bili člani združenja 15. julija na sestanku pri ministru za pravosodje Lovru Šturmu in ga opozorili, da v spremenjenem predlogu zakona o načinu poplačila materialne škode, ki naj bi ga naslednji mesec obravnava vlada, niso upoštevani niti njihovi predlogi glede višine odškodnin, pa tudi ne preračuni iz dinarjev v evre.

»Vsi ti predlogi, zlasti zadnji, da bi nas poplačali z nekakšnim solastništvom v nekaterih podjetjih, so za nas resnično žaljivi. Bomo mi starci, ki imamo v povprečju 80 let, postali solastniki, namesto da bi v teh nekaj letih, ki nam ostanejo, užili denar, ki nam pripada. To je višek vsega, če ne omenjam tega, da med upravičenci ni ne taboriščnikov in ne ukradenih otrok. Zato zahtevamo pravične odškodnine in to v 60 dneh od izdane odločbe in to v gotovini, brez plačila davka. Ne pa da brijejo norce iz nas,« dodaja Tone Kristan, ki si - tako kot ostali - ne želi, da bi ob vseh zavlačevanjih in preračunavanjih žrtvam vojnih okupatorjev ostal le še drobiž za kavo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 7. julij 2015 / 00:05

Ni razvoja brez sodelovanja

S projektom Velika planina – inovativni turistični produkt so študentje zasnovali učno pot Po stopinjah pastirjev in predlagali vključitev Domžalskega doma v mrežo Centra šolskih in obšolskih dejavnos...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

S kladivom in žeblji do čipke ...

Arhitektka in oblikovalka žirovskih korenin Manca Ahlin, ki že šesto leto živi in ustvarja v New Yorku, je za tamkajšnjo mediteransko restavracijo izdelala pregrado iz čipk. Za izdelavo 120 kilogramov...

Razvedrilo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Družba za prijatelje

V Festivalni dvorani na Bledu je nastopil Andrej Šifrer z glasbenimi gosti, za posebno vznemirjenje pa je poskrbela sredina slavnostna premiera filma Spectre v kranjskem Cineplexxu.

GG Plus / petek, 6. november 2015 / 07:00

Z glino skozi težke dni

Ko se je pred dobrim desetletjem znašla v težkem življenjskem obdobju, prežetem s tesnobo in napadi panike, je Petra Nabernik v roke vzela glino in iz nje nenačrtovano oblikovala – punčko. Do danes ji...

Naklo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Investiral svojo žepnino

Sedemnajstletni gimnazijec Jaka Majnik je postavil svoj prvi čebelnjak, v prvi veliki projekt pa je vložil svojo žepnino oziroma prihranke.

Gospodarstvo / petek, 6. november 2015 / 07:00

Priznanja skrbnim lastnikom gozda

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je priznanje prejel Jurij Rozman iz Loma pod Storžičem, na blejskem pa bratje Robič iz Gozda - Martuljka.