Prejšnji teden je člane Združenja žrtev okupatorjev v Kranju obiskal Ludwig Hoffman, župan mesta Wernigerode. (Foto: Gorazd Kavčič)

Za pravične odškodnine

Pri Združenju žrtev okupatorjev so pripravili pripombe na osnutek Zakona za poplačilo materialne vojne škode, zlasti pa so proti predlogu, da bi jih poplačali kot solastnike podjetij.

Kranj - »Že od osamosvojitve dalje se trudimo, da bi naše oblasti za slovenske žrtve nacifašizma izterjale odškodnino od okupatorjevih naslednic, pa nič. Ker nam naša vlada niti pomagati noče, smo ji leta 2001 postavili zahtevo plačila materialne škode. Ko smo že upali, da se bo zadeva začela končno reševati, so se pojavile razne izjave, tudi vaša, češ da nismo upravičeni do odškodnin. Vse te izjave so, milo rečeno, za nas ponižujoče in žaljive,« je v pismu predsedniku države Danilu Türku pred kratkim zapisal predsednik združenja žrtev okupatorjev Franc Rovan in dodal, da so na trpeče v taboriščih, izgnance, politične zapornike, begunce in ostale žrtve okupatorjev enostavno pozabili, oziroma pripravili tak osnutek predloga zakona za poplačilo materialne vojne škode iz časa 1941–1945, ki je zanje diskriminatoren. S tem mislijo zlasti na zadnji predlog, da bi namesto denarja, ki ga pričakujejo, dobili lastniške deleže v nekaterih slovenskih podjetjih, kjer ima država še svoje deleže. Kot je predsednik Rovan tudi povedal na tiskovni konferenci, so bili člani združenja 15. julija na sestanku pri ministru za pravosodje Lovru Šturmu in ga opozorili, da v spremenjenem predlogu zakona o načinu poplačila materialne škode, ki naj bi ga naslednji mesec obravnava vlada, niso upoštevani niti njihovi predlogi glede višine odškodnin, pa tudi ne preračuni iz dinarjev v evre.

»Vsi ti predlogi, zlasti zadnji, da bi nas poplačali z nekakšnim solastništvom v nekaterih podjetjih, so za nas resnično žaljivi. Bomo mi starci, ki imamo v povprečju 80 let, postali solastniki, namesto da bi v teh nekaj letih, ki nam ostanejo, užili denar, ki nam pripada. To je višek vsega, če ne omenjam tega, da med upravičenci ni ne taboriščnikov in ne ukradenih otrok. Zato zahtevamo pravične odškodnine in to v 60 dneh od izdane odločbe in to v gotovini, brez plačila davka. Ne pa da brijejo norce iz nas,« dodaja Tone Kristan, ki si - tako kot ostali - ne želi, da bi ob vseh zavlačevanjih in preračunavanjih žrtvam vojnih okupatorjev ostal le še drobiž za kavo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 7. julij 2013 / 09:57

Pri gradu dekletu izročil džojnt

Škofja Loka - Gorenjski kriminalisti so kazensko ovadili 24-letnega Škofjeločana, ki je v bližini Škofjeloškega gradu 24-letnemu dekletu iz okolice Škofje Loke omogočal uživanje prepovedan...

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:49

Uničili klop pod jablano

Prijatelja Jure in Peter sta blizu stojišč za čebelje panje v Senožetih postavila klop za vsakogar, ki bi prišel tod mimo, da bi se lahko usedel, spočil in si nabral moči. Čez nekaj dni pa šok: klopi...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:43

Podobna letina žit kot lani

Pridelovalci žit pričakujejo podobno letino kot lani. Letos za razliko od preteklih let niso občutili suše.

Šport / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:41

Priprave z novim trenerjem

Smučarski tekači so uvodni del priprav na novo sezono opravili v Planici. Bili pa so tudi že na snegu na ledeniku Dachstein. Največja novost v ekipi je novi glavni trener, Italijan Stefano Sarraco.

Zanimivosti / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:08

Kaktus z več kot sto cvetovi

Naklo – Magda Štilec je potaknjenec kaktusa dobila od svoje mame pred mnogimi leti in zrasel je v mogočno rastlino. Ampak toliko živopisnih cvetov, kot jih ima letos, kaktus še ni imel. Magda Štile...

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2016 / 13:07

Pisal je poln energije in zanosa

»Nesi Andreju na Cankarjevo,« je Jasminu B. Frelihu po tem, ko je prebral njegov roman Na/pol, svetoval profesor na oddelku primerjalne književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani Tomo Virk. In ga j...