Prejšnji teden je člane Združenja žrtev okupatorjev v Kranju obiskal Ludwig Hoffman, župan mesta Wernigerode. (Foto: Gorazd Kavčič)

Za pravične odškodnine

Pri Združenju žrtev okupatorjev so pripravili pripombe na osnutek Zakona za poplačilo materialne vojne škode, zlasti pa so proti predlogu, da bi jih poplačali kot solastnike podjetij.

Kranj - »Že od osamosvojitve dalje se trudimo, da bi naše oblasti za slovenske žrtve nacifašizma izterjale odškodnino od okupatorjevih naslednic, pa nič. Ker nam naša vlada niti pomagati noče, smo ji leta 2001 postavili zahtevo plačila materialne škode. Ko smo že upali, da se bo zadeva začela končno reševati, so se pojavile razne izjave, tudi vaša, češ da nismo upravičeni do odškodnin. Vse te izjave so, milo rečeno, za nas ponižujoče in žaljive,« je v pismu predsedniku države Danilu Türku pred kratkim zapisal predsednik združenja žrtev okupatorjev Franc Rovan in dodal, da so na trpeče v taboriščih, izgnance, politične zapornike, begunce in ostale žrtve okupatorjev enostavno pozabili, oziroma pripravili tak osnutek predloga zakona za poplačilo materialne vojne škode iz časa 1941–1945, ki je zanje diskriminatoren. S tem mislijo zlasti na zadnji predlog, da bi namesto denarja, ki ga pričakujejo, dobili lastniške deleže v nekaterih slovenskih podjetjih, kjer ima država še svoje deleže. Kot je predsednik Rovan tudi povedal na tiskovni konferenci, so bili člani združenja 15. julija na sestanku pri ministru za pravosodje Lovru Šturmu in ga opozorili, da v spremenjenem predlogu zakona o načinu poplačila materialne škode, ki naj bi ga naslednji mesec obravnava vlada, niso upoštevani niti njihovi predlogi glede višine odškodnin, pa tudi ne preračuni iz dinarjev v evre.

»Vsi ti predlogi, zlasti zadnji, da bi nas poplačali z nekakšnim solastništvom v nekaterih podjetjih, so za nas resnično žaljivi. Bomo mi starci, ki imamo v povprečju 80 let, postali solastniki, namesto da bi v teh nekaj letih, ki nam ostanejo, užili denar, ki nam pripada. To je višek vsega, če ne omenjam tega, da med upravičenci ni ne taboriščnikov in ne ukradenih otrok. Zato zahtevamo pravične odškodnine in to v 60 dneh od izdane odločbe in to v gotovini, brez plačila davka. Ne pa da brijejo norce iz nas,« dodaja Tone Kristan, ki si - tako kot ostali - ne želi, da bi ob vseh zavlačevanjih in preračunavanjih žrtvam vojnih okupatorjev ostal le še drobiž za kavo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 07:00

Odbori zborničnih izpostav so se že sestali

V vseh izpostavah kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so že bile ustanovne seje odborov.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:54

Kepic spet zanikal krivdo

Upokojeni Milan Kepic tudi v drugem kazenskem postopku zavrača očitke tožilstva, da je pri gradnji hotelskega in medicinskega centra Drnča v Dvorski vasi ogoljufal dobavitelje in izvajalce del.

Bled / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:27

Na Bledu bi gradili oskrbovana stanovanja

Na območju nekdanjih Vezenin na Bledu naj bi med drugim zgradili tudi naselje luksuznih stanovanj, prilagojenih starejšim osebam.

Razvedrilo / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:25

Reboljade

Letos se je v Šmartnem v Tuhinju odvila že triindvajseta Reboljada, srečanje rodbine Rebolj iz Kranja. Njihova 96-letna Lidija Rebolj, ki bi jo lahko poimenovali kar mama Reboljad, se srečanj in sploh...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Pri 86 letih živi kot mladenič

Starosta slovenskega alpinizma, skoraj 86-letni Rado Kočevar z Jesenic je obujal spomine na alpinistične dosežke v prvih povojnih letih. Čeprav je že krepko zakorakal v deveto desetletje življenja, pa...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Z ruske fronte se je vrnil brez noge

Stoletnica začetka prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo letos, obuja številne zgodbe tedanjih vojakov. Eno takšnih o svojem očetu Valentinu Balantiču iz Kamnika nam je zaupala tudi bralka Štefka Mih...