Za pravične odškodnine

Pri Združenju žrtev okupatorjev so pripravili pripombe na osnutek Zakona za poplačilo materialne vojne škode, zlasti pa so proti predlogu, da bi jih poplačali kot solastnike podjetij.

Kranj - »Že od osamosvojitve dalje se trudimo, da bi naše oblasti za slovenske žrtve nacifašizma izterjale odškodnino od okupatorjevih naslednic, pa nič. Ker nam naša vlada niti pomagati noče, smo ji leta 2001 postavili zahtevo plačila materialne škode. Ko smo že upali, da se bo zadeva začela končno reševati, so se pojavile razne izjave, tudi vaša, češ da nismo upravičeni do odškodnin. Vse te izjave so, milo rečeno, za nas ponižujoče in žaljive,« je v pismu predsedniku države Danilu Türku pred kratkim zapisal predsednik združenja žrtev okupatorjev Franc Rovan in dodal, da so na trpeče v taboriščih, izgnance, politične zapornike, begunce in ostale žrtve okupatorjev enostavno pozabili, oziroma pripravili tak osnutek predloga zakona za poplačilo materialne vojne škode iz časa 1941–1945, ki je zanje diskriminatoren. S tem mislijo zlasti na zadnji predlog, da bi namesto denarja, ki ga pričakujejo, dobili lastniške deleže v nekaterih slovenskih podjetjih, kjer ima država še svoje deleže. Kot je predsednik Rovan tudi povedal na tiskovni konferenci, so bili člani združenja 15. julija na sestanku pri ministru za pravosodje Lovru Šturmu in ga opozorili, da v spremenjenem predlogu zakona o načinu poplačila materialne škode, ki naj bi ga naslednji mesec obravnava vlada, niso upoštevani niti njihovi predlogi glede višine odškodnin, pa tudi ne preračuni iz dinarjev v evre.

»Vsi ti predlogi, zlasti zadnji, da bi nas poplačali z nekakšnim solastništvom v nekaterih podjetjih, so za nas resnično žaljivi. Bomo mi starci, ki imamo v povprečju 80 let, postali solastniki, namesto da bi v teh nekaj letih, ki nam ostanejo, užili denar, ki nam pripada. To je višek vsega, če ne omenjam tega, da med upravičenci ni ne taboriščnikov in ne ukradenih otrok. Zato zahtevamo pravične odškodnine in to v 60 dneh od izdane odločbe in to v gotovini, brez plačila davka. Ne pa da brijejo norce iz nas,« dodaja Tone Kristan, ki si - tako kot ostali - ne želi, da bi ob vseh zavlačevanjih in preračunavanjih žrtvam vojnih okupatorjev ostal le še drobiž za kavo.