Prejmi pozdrav iz Kamnika!

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / sobota, 5. april 2014 / 11:52

V Matični knjižnici Kamnik je na ogled razstava starih razglednic občine Kamnik iz obdobja pred 2. svetovno vojno, ki so del knjižnične domoznanske zbirke.

V domoznanski zbirki Matične knjižnice Kamnik razglednice načrtno zbirajo, urejajo in hranijo še petnajst let in doslej so jih z nakupi in darovi s kamniško-komendskega območja zbrali že skoraj petsto. Časovno pokrivajo obdobje od 80. let 19. stoletja, torej tiste najstarejše, pa vse do danes.

»Del zbirke smo tudi že digitalizirali in je uporabnikom na voljo na spletu. Občasno pa pripravimo tudi kakšno tematsko razstavo, kakršna je tokratna, s katero v knjižnici obeležujemo občinski praznik. Razstavili smo nekaj najbolj reprezentativnih razglednic iz obdobja pred 2. svetovno vojno, in sicer iz treh geografskih območij občine – iz mesta Kamnik in okolice, iz Bistriške doline skupaj s kamniškimi planinami in iz Tuhinjske doline od Kamnika pa vse do Motnika,« nam je povedal bibliotekar Matične knjižnice Kamnik Andrej Kotnik, ki je razstavo in spremni katalog pripravil skupaj s svojo sodelavko Mileno Glušič.

Na odprtje razstave so povabili dolgoletnega stras­tnega zbiralca razglednic Zmaga Tančiča, tudi podpredsednika Numizmatičnega društva Slovenije, ki je zbranim predstavil vrsto zanimivosti iz zgodovine razglednic in nekaj izjemnih primerkov iz svoje zbirke, ki sicer obsega že več kot sedem tisoč razglednic. »Prvi slovenski žigi so znani iz leta 1852, že dve leti prej pa je Avstro-ogrska monarhija izdala prve znamke. Dne 1. junija 1850 je tudi kamniška pošta dala svoj prvi žig na prvo avstro-ogrsko znamko. Razglednice so imele več predhodnikov, denimo voščilnice, pisemske liste z glavo, predvsem pa dopisnice. Avstro-ogrska monarhija je prvo dopisnico izdala 1. oktobra 1869, dve leti kasneje so začeli izdajati tudi že slovenske različice. A dopisnice so bile precej dolgočasne, ena stran je bila namenjena besedilu, druga pa naslovu, zato so jih številni, ki so imeli vsaj nekaj daru za oblikovanje, opremili z slikami in risbami. Številni pa so bili do takšne pošte tudi nezaupljivi, saj so besedilo na dopisnicah lahko prebrali vsi, zato poznamo kar nekaj primerkov, ko je bilo besedilo stenografirano, zapisano v cirilici ali celo v šifrah. Razglednice so se začele širiti v 70. in 80. letih 19. stoletja, predvsem pa okoli leta 1890, ko je že skoraj vsak slovenski kraj imel svojo,« je med drugim povedal Zmago Tančič, pa tudi to, da za zlato dobo razglednic štejemo obdobje med letoma 1897 in 1918.

V obdobje 80. let 19. stoletja sodi tudi najstarejša razglednica v domoznanski zbirki Matične knjižnice Kamnik, ki prikazuje poslopje znamenitega kamniškega zdravilišča – Kurhausa. Med letoma 1880 in 1890 jo je izdelal blejski fotograf Benedikt Lergrtporer, gre pa za eno najstarejših kamniških razglednic sploh. Stare kamniške razglednice so zaznamovali tudi dolgoletni kamniški fotograf in založnik Franc Aparnik, tiskar Anton Slatnar ter številni umetniki, kot na primer Ivan Vavpotič, Anton in Maks Koželj, Miha Maleš in Maksim Gaspari.

Na razstavljenih razglednicah, ki bodo v Matični knjižnici Kamnik na ogled še vse do konca maja, so med drugim upodobljeni: vile iz zdraviliški park Kurhausa, Motnik leta 1899, člani Telovadnega društva Orel Kamnik iz leta 1907, izvir Kamniške Bistrice leta 1910, Šutna iz leta 1921, stavkajoči kovinarji v tovarni Titan iz leta 1928, kamniško kopališče iz leta 1930, Engelmanova trgovina in pošta v Šmartnem v Tuhinju iz leta 1935, trgovina in pekarna v Šmarci iz leta 1936, kapelica Marije Snežne na Veliki planini leta 1940 in mnogo drugega.