Obdavčitev po starem, dvig DDV-ja

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 1. april 2014 / 10:28

Ustavno sodišče je soglasno razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Obdavčitev bo torej letos potekala še po starem, vladajoča koalicija pa zdaj predlaga s 1. majem zvišanje davka na dodano vrednost (DDV).

Kranj – Ustavno sodišče je na zahtevo skupine poslancev državnega zbora, državnega sveta, občin Koper in Rogašovci ter Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije presojalo ustavnost zakona o davku na nepremičnine, pri tem pa je soglasno odločilo, da se zakon o davku na nepremičnine razveljavi, da je tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin za potrebe obdavčenja nepremičnin v neskladju z ustavo in da do drugačne zakonske ureditve velja sedanji sistem obdavčitve – torej plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, davka na premoženje in pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.

In kaj je vplivalo na tak­šno odločitev ustavnega sodišča? Ustava določa, da mora biti davčna osnova jasno razvidna že iz zakona in da mora zakon opredeliti davčno osnovo; zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin pa ne določa posameznih modelov vrednotenja niti tega, katere skupine istovrstnih nepremičnin se združujejo v posamezne modele, ne določa metod množičnega vrednotenja, meril za izbor posamezne metode ... Zakon torej ne ureja dovolj jasno in določno pravnega položaja davčnih zavezancev, hkrati pa urejanje vprašanj, ki bi morala biti v izvirni pristojnosti zakonodajalca, prepušča vladi. Po mnenju ustavnega sodišča zakonodajalec tudi ni izkazal razumnih razlogov za določitev različne davčne stopnje.

Ta je bila različna za rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine ter za energetske nepremičnine v primerjavi z drugimi poslov­nimi in industrijskimi nepremičninami. »Zmotno je namreč sklepanje zakonodajalca, da je stanovanjsko nepremičnino, v kateri lastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča, že zaradi tega mogoče obravnavati kot stanovanjsko nepremičnino, ki je namenjena za tržno oddajanje v najem,« ugotavlja ustavno sodišče in dodaja, da zakon zagotavlja lastnikom nepremičnin le navidezno pravico do pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost. Če bi se, na primer, davčni zavezanec pritožil na izbiro modela ali na metodo vrednotenja, s pritožbo ne bi uspel. Ustavno sporna je tudi delitev davka med državo in občine. Ker je davek na nepremičnine v temelju občinski davek, bi po oceni ustavnega sodišča pretežni del zbranega denarja moral pripasti občinam. Tudi ureditev, po kateri občine lahko za del davka, ki jim pripada na podlagi zakona, zvišajo ali znižajo davčno stopnjo za petdeset odstotkov, jim ne zagotavlja, da bi na podlagi lastnih sredstev lahko učinkovito opravljale ustavne in zakonske naloge.

Predsednica vlade Alenka Bratušek, ki jo je odločitev ustavnega sodišča »ujela« med vladnim obiskom na Gorenjskem, je dejala, da vlada ne prevzema odgovornosti za množično vrednotenje nepremičnin, ki je bilo narejeno že leta 2006, in da bodo ukrepi, s kateri bodo zakrpali proračunsko »luknjo«, bolj boleči in manj pravični. Vlada naj bi predvidoma v četrtek že sklepala o predlogu, da bi s 1. majem davek na dodano vrednost zvišali - nižjega na 10 in višjega na 24 odstotkov.