Kmetice so pobudnice sprememb na podeželju

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Medvode / četrtek, 27. marec 2014 / 13:42

Društvo kmetic Medvode je minuli petek s prireditvijo v Kulturnem domu Medvode zaznamovalo tridesetletnico delovanja.

Medvode – »Sem šla vsaj malo od doma, med ljudi. Dokler nisem bila v društvu, sem bila samo doma,« je razloge, zakaj se je pridružila društvu kmetic, pojasnila ena od članic Ivi Kosmač. In to je vodilo še mnoge druge, da so se vključile v društvo, tudi prvo predsednico društva Mihaelo Logar. Priznala je, da ji je potem, ko je zaradi majhnih otrok ostala doma, postalo dolgčas. »Ker takrat v Medvodah še ni bilo aktiva kmečkih žena, smo ga ustanovile same,« se spominja začetkov društva. Od takrat se redno srečujejo in družijo, obenem pa organizirajo številne tečaje, izobraževanja, izlete in ekskurzije. »S tem ko smo pridobivale izkušnje in novo znanje, smo dosegle, da je kmetica doma postala bolj samozavestna in odločna,« je še poudarila Mihaela Logar.

Ob tem je direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana Jože Benec poudaril, da je bilo na njihovem območju prav medvoško društvo tisto, ki je že zelo zgodaj zaprosilo za pomoč strokovnega delavca. Obenem so orale ledino, je dodal, tudi pri prodaji domačih proizvodov, ter pomagale prebijati led, da je podeželje našlo pot v mestna središča. Zato jih je ocenil za eno najkakovostnejših društev v okolici. Predsednik Kmetijske zadruge Medvode Janez Šušteršič je poudaril, da so ponosni, da so sodelovali pri »porodu« in upa tudi pri »spočetju« društva. »Kmet je temelj gospodarstva, kmečke žene pa še veliko več, tudi temelj družine, družbe in naroda.« Milena Kulovec iz Kmetijsko gozdarske zbornice je spomnila, da je pobuda o nujnosti dela tudi z ženskami vzniknila iz tega, ker moški, ki so hodili na predavanja, tega znanja doma niso prenesli naprej tistim, ki so opravljale določena dela. »Higiena mleka je bila recimo prav zato dolgo izredno slaba. Moški so hodili na predavanja, doma pa so molzle ženske,« je poudarila Milena Kulovec in dodala, da so bile ženske vedno zelo prizadevne in so v velikem številu obiskovale njihova predavanja. »Ni dobre kmetije brez kmetice. Ste iniciatorke sprememb na podeželju,« jih je pohvalila.

V Društvu kmetic Medvode, je še spomnila Mihaela Logar, so prve dale pobudo in organizirale srečanje društev kmetic Gorenjske, nekaj let kasneje pa še ljubljanske regije. Pohvalijo se lahko tudi, da so kot prvi aktiv kmetic prejele priznanje Zadružne zveze Slovenije, skupaj z društvom kmetic Ježica pa so podale osnovo za ustanovitev Zveze kmetic Slovenije.