Če bo napadel še lubadar, bo »cirkus« popoln

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 26. marec 2014 / 08:41

V krajevni enoti Zavoda za gozdove Poljane, kjer bo zaradi žleda treba posekati najmanj 720 tisoč kubičnih metrov drevja, se bojijo, da bo iglavce napadel še lubadar. »Takrat bo »cirkus« popoln,« pravi vodja enote Bogo Žun.

Poljane – »Takšnega žledoloma, kot je bil letos fe­bruarja, na našem območju še ni bilo, tisti iz leta 1986, ki je prizadel gozdove v Poljanski in Selški dolini, je bil glede na količino poškodovanega drevja nekajkrat manjši. Letošnji žled je v gozdovih na območju krajevne enote Poljane poškodoval kar 720 tisoč kubičnih me­trov drevja, od tega največ – 350 tisoč – v gozdnogospodarski enoti Sovodenj, 190 tisoč v enoti Poljane in 180 tisoč v enoti Škofja Loka. To je minimalna količina, ki jo bo treba čimprej posekati in spraviti iz gozda, ocenjujemo pa, da bo v naslednjih petih letih treba posekati še približno trideset odstotkov zdaj ocenjene količine poškodovanega drevja,« napoveduje Bogo Žun, vodja krajevne enote, in poudarja, da je poškodovanost gozdov zelo različna in odvisna od lege, pri tem pa so jo najbolj skupili gozdovi na vzhodnih in jugo­vzhodnih legah. »Če bi bila temperatura tiste dni za eno ali dve stopinji višja in bi bila tla pomrznjena in ne tako razmočena, bi bile posledice verjetno občutno manjše,« razmišlja Žun.

Ko na parceli ostane le desetina drevja ...

V enoti so za vsakega od sedmih revirjev izdali generalno odločbo, s katero so za spravilo iglavcev določili rok letošnji 15. maj in za listavce 31. december 2016. »Za lastnike, ki imajo veliko poškodovanega drevja in se bodo spravila lotili sami, rok ni realen, saj v takšni polomiji lahko na mesec »izdelajo« le okrog dvesto kubičnih metrov drevja. Če bodo pred potekom roka iz generalne odločbe zaprosili za podaljšanje roka, jim bomo izdali individualno odločbo in določili nov rok,« pravi Bogo Žun in navaja, da so tudi med lastniki glede po­škodovanosti gozdov precejšnje razlike. Gozdarji vedo za primer, ko je lastniku na parceli ostala le desetina lesne zloge, za primer, ko bo na en hektar veliki parceli treba posekati tristo kubičnih metrov poškodovanega drev­ja, za več kmetov, ki jim je žled poškodoval več kot tisoč »kubikov« drevja ...

Nekateri še »iščejo« svoj gozd

Medtem ko so se skrbni lastniki sami ali s pomočjo izvajalcev že lotili dela, si nekateri škodo šele ogledujejo ali celo sprašujejo, kje imajo gozd. Dobri, med lastniki cenjeni izvajalci gozdnih del imajo zdaj polne roke dela, lastnikom pa se ponujajo tudi razni (tuji) »dobrotniki«, ki pa v resnici nimajo poštenih namenov. »Nad tem, da bi v podrtijo »spustili« na hitro usposobljene brezposelne delavce, nisem niti malo navdušen. Delo v gozdu je že v normalnih razmerah nevarno, v takšnih izjemnih razmerah, kot so nastale po žledolomu, še toliko bolj. To dokazujejo tudi nesreče v gozdu. Nekaj jih je že bilo, na srečo na območju krajevne enote Poljane ne z najhujšimi posledicami,« pove Žun in doda, da so za lastnike gozdov že pripravili en tečaj varnega dela, še dva bodo ob koncu marca in v začetku aprila.

»V celotni podrtiji je štiri petine listavcev in petina iglavcev, mudi se predvsem z iglavci. Če jih lastniki ne bodo pospravili, bo lubadar iz izruvanih in poškodovanih dreves »ušel« še v oslabelo drevje in takrat bo »cirkus« popoln,« slikovito pove Žun in doda, da so sedanje razmere z visokimi dnevnimi temperaturami že dokaj ugodne za razvoj in širitev lubadarja. Odkupovalci zaenkrat še sproti odkupujejo in odvažajo les iz gozdov, velika večina ga gre v tujino – iglavci v Avstrijo in listavci v Italijo, predvsem za predelavo. »Odkupovalci že napovedujejo znižanje odkupnih cen, zato bi država morala čimprej izpolniti obljubo in organizirati državno podjetje za odkup,« meni Žun, ki je prepričan, da je žledolom povzročil predvsem ekonomsko škodo. Stroški poseka in spravila lesa bodo večji, izkupiček od prodanega lesa pa manjši. »Čeprav so v Poljanski dolini doma pridni ljudje, pa bo verjetno nekaj listavcev ostalo in propadlo v gozdu, predvsem na nedostopnih območjih, kjer delo ne bi bilo ekonomsko upravičeno.«

Gozdarji imajo zaradi žledoloma veliko dodatnega dela. »Lastnikom svetujemo, kaj naj naredijo s posameznimi sestoji, in jim pojasnjujemo informacije, ki jih zvedo iz medijev, trasiramo jim vlake, s katerimi si bodo olajšali spravilo drevja, se ukvarjamo z gozdnimi cestami ...,« pravi Žun in poudari, da je največji problem v tem, ker že od lanskega decembra v revirjih Barbara in Hotavlje nimajo revirnega gozdarja, tako da si delo organizirajo z nadomeščanjem gozdarjev iz drugih revirjev.