Dober občutek se je vrnil

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja akademski kipar Jožef Vrščaj. Ne kipe, slike. O tem govori tudi naslov razstave Kocke ni več.

Kranj – Akademski kipar Jožef Vrščaj se zadnjih nekaj let namreč posveča samo slikarstvu. Svojo prepoznavnost v slovenskem likovnem prostoru je dosegel v kiparstvu, v njegov bogat opus pa je treba umestiti prav njegove poenostavljene, minimalizirane, tridimenzionalne oblike, kocke ali druge geometrijske like, sestavljene iz kombinacije različnih materialov, kot so pleksi steklo, živo srebro, barve, pigmenti, lepila … Na tokratni razstavi pa se Vrščaj predstavlja z najnovejšimi slikarskimi deli, nastalimi v zadnjem letu, dveh.

»Dela, ki sem jih tokrat po­stavil na ogled, po svoje odražajo moj likovni razvoj v zadnjem času. V to smer gredo ta čas moja ustvarjalna razmišljanja,« je povedal Jožef Vrščaj, slikar Boge Dimovski pa je v oceni k razstavi med drugim zapisal, da potem ko kocke ni več, za njo ostajajo barvne sledi, njena notranja vsebina brez prask. Nastala slikarska produkcija na dvodimenzionalni podlagi vsebuje različne raziskovalne prijeme, od tehnike poslikave figuralnih, krajinskih abstraktnih, rastlinskih motivov do različnih barvnih kompozicijskih izražanj, je med drugim zapisal Dimovski.

Na vprašanje, kako išče svoj novi izraz v slikarstvu, je povedal, da se je z deli, ki jih tokrat predstavlja, avtorsko že nekako profiliral. »Ko sem delal že omenjene kocke, je bil moj notranji občutek pri ustvarjanju topel, bogat, silovit. Po štirih, petih letih, odkar ne kiparim več, se ta občutek v zadnjem času spet vrača. Glede na moje dosedanje izkušnje in pridobljeno znanje, se mi zdi, da je to odločilno, da bom šel naprej in vztrajal,« razmišlja Vrščaj, ki se veseli vsake nove razstave, ko lahko dela razstavi zunaj svojega ateljeja. Razstave v tem obdobju so zanj pomembne, ker ga še vedno nekoliko »preganja« predsodek kiparja, ki slika. Tako pri svojem delu raziskuje barve, ki največkrat formirajo tudi obliko, in materiale, bodisi v kompozicijah, ki spominjajo na rastlinsko organske motive, bodisi v delih, ki na gledalca delujejo kot abstraktne krajine. Slednje, kot pravi, modelira z roko. Po kiparsko kakopak. »Če bi imeli danes priložnost pogledati retrospektivo slikarskih del zadnjih petih let, bi opazili kako iz ene manire prihajam v drugo. Ko začutim, da sem v določeni maniri, se počutim odlično, in to je ta moja radost ustvarjanja. Za tem stojim in upam, da bo trajalo čim dlje,« je še povedal Vrščaj in na koncu dodal: »Umetnost jemlje pozornost človeka že tisočletja, torej nekaj je v njej. Na srečo to nekaj še vedno iščemo in upam, da bo iskanje tega magičnega trajalo tudi v prihodnje.«