Ob jubileju z novimi načrti

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 22. marec 2014 / 22:47

Te dni mineva 80 let, odkar so športni zanesenjaki v Planici pripravili prvo mednarodno tekmo, najlepše pa bomo jubilej proslavili z že petintridesetim finalom svetovnega pokala, ki ta konec tedna poteka v dolini pod Poncami.

Letošnja sezona smučarjev skakalcev se sicer ne bo končala na planiški letalnici, pač pa na novi veliki skalnici. To pa je na mestu, kjer se je leta 1934 začela mednarodna slava naše Planice. Člani športnega kluba Ilirija so namreč v Planici leta 1932 zgradili smučarski dom, nato pa so se lotili še gradnje smučarskih skakalnic. Največjo so zgradili po idejni zasnovi Stanka Bloudka in načrtih Janeza Rožmana, prvo mednarodno tekmovanje na njej pa so pripravili od 23. do 26. marca 1934. Poleg naših skakalcev so se vabilu na tekmo odzvali Norvežani in Avstrijci, tako da je tekmovalo štirinajst pogumnih fantov.

Birger Ruud do rekorda

Prvi junak Planice je bil sloviti Norvežan, sicer tudi olimpijski zmagovalec iz Lake Placida leta 1932, Birger Ruud. Najprej je zmagal na tekmi, v dodatnih nastopih za najdaljši skok pa mu je uspelo leteti kar 92 metrov, kar je pomenilo nov svetovni rekord.

S svetovnim rekordom je Planica postala svetovno znana, kar pa ni bilo všeč vodilnim pri Mednarodni smučarski zvezi, kjer so imeli glavno besedo prav Norvežani. Tako so pri FIS skoke v Planici za naslednje leto sprva celo prepovedali, kasneje pa so prepoved umaknili. Niso pa na uradnem delu tekmovanja smeli nastopiti Norvežani, čeprav se je na treningu njihov skakalec Reinar Anderson s skokom 99 metrov približal tako želeni meji stotih metrov.

Podobno se je glede na­stopa Norvežanov zapletlo leta 1936, ko je Planica znova zapisala v zgodovino skalnega športa, saj je Avstrijec Sepp Bradl kot prvi preskočil magično mejo stotih me­trov: pristal je pri 101 me­tru. Dve leti kasneje je Bradl rekordno znamko pomaknil na 107 metrov, na zadnji planiški prireditvi pred drugo svetovno vojno pa je leta 1941 Nemec Rudi Gering skočil že 118 metrov ter se tako približal novi magični mejo sto dvajsetih metrov.

Od naših skakalcev se je pred drugo svetovno vojno z najdaljšim skokom izkazal Rudi Finžgar, ki je leta 1941 skočil 95 metrov, leta 1947 pa je kot prvi Slovenec premagal tudi magično stotico in poletel 102 metra.

Skalnica v Planici je v letih po vojni prestala kar nekaj posodobitev, na njej pa je od naših blestel tudi legendarni Janez Polda. Mojstrančan je leta 1948 poletel kar 120 me­trov, a je podrsal, tako da je nov rekord, 120 metrov, imel Švicar Fritz Tschannen. To je bil za vrsto let zadnji svetovni rekord v Planici, kajti tudi drugje so začeli graditi večje skakalnice. Tako je v nemškem Oberstdorfu Jože Šlibar leta 1961 dosegel svetovni rekord 141 metrov, s tem dosežkom pa je Šlibar še danes, kljub številnim našim odličnim skakalcem, naš edini svetovni rekorder v smučarskih poletih.

Novo obdobje Planice

V Planici so nato potekale nove tekme, leta 1969 pa so ob Bloudkovi skakalnici zgradili še novo večjo letalnico, katere konstruktorja sta bila brata Vladimir in Janez Gorišek. Že prve tekme so postregle z rekordnimi daljavami, Mednarodna smučarska zveza pa je uvedla novo smučarsko disciplino: polete. Tako je Planica od leta 1972 postala redna prirediteljica svetovnega prvenstva v poletih. Prav tako so planiškim organizatorjem zaupali tekme svetovnega pokala. Na 13. svetovnem prvenstvu marca 1994 je v Planici Finec Toni Nieminem kot prvi poletel prek dvesto metrov, rekorder planiške velikanke pa je Norvežan Bjoern Einar Romoeren, ki je la 2005 pristal pri 239 metrih.

Zaradi prenove planiške velikanke finalne tekme letoš­nje sezone v Planici potekajo na novi 140-metrski skakalnici. Postavljena je na isti lokaciji, kjer je bila leta 1934 krstna mednarodna prireditev, zadnjič pa so se tekmovalci za točke svetovnega pokala na stari Bloudkovi velikanki potegovali marca 2001. Skakalnica se je nato porušila, po dolgo­trajni prenovi pa je nova velika skakalnica okto­bra 2012 dobila dovoljenja, da gosti tekme na nacionalni in mednarodni ravni. In to ne le v moški konkurenci, saj bo jutri tudi finalna tekma svetovnega pokala smučark skakalk.

Tekmovanje v Planici bo tudi velik izziv za organizatorje, ki si želijo, da bi dolina pod Poncami leta 2019 gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. »S prireditvijo ta konec tedna želimo svetu, tekmovalcem in vsem drugim dokazati, da je skakalnica primerna za svetovno prvenstvo,« pravi direktor Zavoda za šport RS Planica Jelko Gros, ki je prepričan, da jim bo kljub gospodarski krizi in težavam gradbincev uspelo uresničiti načrt o sodobnem nordijskem centru, ki si ga Planica, naši odlični športniki in tudi zvesti gledalci zaslužimo.