Redna sečnja ni dovoljena

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 21. marec 2014 / 10:36

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je rok za spravilo iglavcev večinoma 15. maj, v nekaterih primerih pa 15. marec prihodnje leto. Dokler lastniki ne bodo posekali in pospravili poškodovanega drevja, redna sečnja ni dovoljena.

Kranj – Lastniki gozdov so prejšnji teden občinam prijavili škodo, ki jim jo je od 30. januarja do 10. februarja povzročil žled, zavod za gozdove pa je za potrebe uprave za zaščito in reševanje in za izplačilo morebitne odškodnine že ocenil poškodovanost gozdov v posameznih oddelkih, ki obsegajo od dvajset do petdeset hektarjev. Kot je povedal vodja kranjske območne enote zavoda Janez Logar, najnovejša ocena kaže, da bo zaradi žledoloma na območju treba posekati 972 tisoč kubičnih metrov drevja, to je drevje iglavcev, ki ima poškodovano več kot tretjino krošnje, in drevje listavcev z več kot štiri petine po­škodovane krošnje. V celotni količini je 594 tisoč »kubikov« listavcev in 378 tisoč kubičnih metrov iglavcev. Le tri odstotke oz. 28.500 »kubikov« poškodovanega drevja je v državnih gozdovih, vse ostalo je v zasebnih. Največ ga je v gozdnogospodarski enoti Sovodenj – kar 330 tisoč kubičnih metrov, več kot sto tisoč »kubikov« ga je še v enotah Cerklje – 153 tisoč, Preddvor – 140 tisoč in Poljane – 109 tisoč, v enoti Škofja Loka ga je 87 tisoč, Besnica 56 tisoč, Tržič 31 tisoč, Kokra 28 tisoč, Zali Log 14 tisoč in Selca 12 tisoč, najmanj pa ga je v enotah Železniki, Jelendol in Jezersko. Če k žledolomu prištejemo še 103 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja iz novembrskega ve­troloma, pridemo do številke milijon in 75 tisoč »kubikov«. »To je drevje, ki ga je zaradi žledoloma in vetroloma treba posekati, sku­pna količina poškodovanega drevja pa je še večja,« je dejal Janez Logar in dodal, da bo nekaj manj poškodovanega drevja preživelo, nekaj pa ga bo še treba posekati v nasled­njih letih.

Izdali generalne odločbe

V kranjskem zavodu so ob koncu februarja in v začetku marca izdali za celotno območje skupno devetnajst generalnih odločb o izvedbi sanitarne sečnje v žledolomu oz. snegolomu poškodovanih dreves, nekaterim večjim lastnikom pa individualne. Pri izdaji odločb, ki so jih objavili na krajevno običajen način, so upoštevali posebnosti posameznih območij pa tudi stopnjo poškodovanosti gozdov, zato so tudi roki za posek in spravilo drevja različni. Za iglavce je rok večinoma letošnji 15. maj, v nekaterih primerih 15. marec prihodnje leto, a je v odločbah zaradi nevarnosti pretirane razmnožitve lubadarja »varovalka«, ki določa, da je ob odkritju žarišča lubadarja napadeno drevje treba posekati in pospraviti v enaindvajsetih dneh. Za listavce, pri katerih je možna le gospodarska škoda, je rok daljši – 31. december 2016. »Če lastnik ukrepov iz odločbe o določitvi varstvenih del iz objektivnih razlogov ne bo mogel izvesti do roka, mu bo zavod za gozdove na podlagi nedavno sprejetega interventnega zakona o odpravi posledic žledoloma lahko na njegovo zahtevo rok podaljšal. To bomo naredili v primeru, ko bomo ocenili, da gozd zaradi podaljšanja roka ne bo ogrožen,« je dejal Janez Logar in opozoril še na zakonsko določbo, po kateri na gozdno gospodarskih območjih Kranj, Ljub­ljana, Postojna in Tolmin redna sečnja ne bo dovoljena, dokler lastniki na tem območju ne bodo posekali in pospravili v žledolomu poškodovanega drevja.

Dobri izvajalci del so zasedeni

»Z odločbami določeni roki so realni za lastnike, ki so za delo v gozdu primerno usposobljeni in opremljeni in so se že lotili »izdelave« polomije. Problemi bodo predvsem pri lastnikih, ki tega dela ne bodo mogli opraviti sami in bodo morali najeti izvajalce. V sedanjih razmerah so vsi dobri izvajalci del zasedeni in bo nanje treba počakati,« je dejal Janez Logar in dodal, da se za delo ponujajo tudi izvajalci iz tujine, med njimi celo iz Slovaške. Lastniki so se že lotili dela, na roke jim gre tudi vreme, pri tem pa je njihova obveznost tudi ta, da revirnega gozdarja obvestijo o poseku, tako o skupni količini kot količini posameznih drevesnih vrst, ter o drugih izvedenih ukrepih. Za prevoz lesa iz zasebnih gozdov na podlagi interventnega zakona do konca aprila prihodnje leto ne bodo več obvezne prevoznice, ampak bodo za to zadoščale že Listine o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti. Kar zadeva gozdne ceste, je zavod v generalnih odločbah določil tudi rok, do katerega je treba posekati in pospraviti drevje na gozdnih cestah in vlakah, ki odpirajo gozdove za več lastnikov. V zavodu ocenjujejo, da je več kot polovica od 573 kilometrov cest na območju že odprta in torej prevozna, pri tem pa ugotavljajo, da se stanje izboljšuje iz dneva v dan.

Veliko dodatnega dela

V kranjskem zavodu za gozdove imajo zaradi žledoloma veliko dodatnega dela, med drugim morajo do 2. aprila pripraviti sanacijski načrt, v katerem bodo bolj natančno ocenili poškodovanost gozdov, določili prednostne naloge pri izvedbi sanacije gozdov, ocenili stroške sanacije, določili površine gozdov, ki jih bo treba obnoviti … Ob tem, da jim država zagotavlja za kritje materialnih stroškov toliko denarja kot v normalnih razmerah, se ubadajo tudi s kadrovskim problemom. »Šest revirjev nimamo polno zasedenih oz. primanjkuje nam šest gozdarjev. To nam že zdaj otežuje delo z lastniki, še bolj ga bo po tem, ko bodo gozdarji morali kontrolirati razširjenosti podlubnikov in v konkretnih primerih ugotavljati, ali so razlogi za podaljšanje roka za izvedbo del,« je dejal Janez Logar in poudaril, da je posledica žledoloma predvsem ekonomska škoda. Manj bo hlodov za prodajo, predvsem v mlajših sestojih bodo stroški spravila večji od izkupička, listavci, za katere ne bo ekonomske računice, bodo ostali v gozdu in bodo propadli … V vsem slabem je vedno tudi nekaj dobrega: prehranske možnosti za divjad se bodo izboljšale, v žledolomu so nastale jase, kjer se bo okrepila rast grmovnic in zeli.