Od zdravega okolja ostale le besede

Podjetje Ekorel je vložilo vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za bodočo napravo, ki bo omogočala predelavo tekočih odpadkov, zaoljenih vod in trdnih odpadkov v industrijski coni Laze v Stražišču. To bo še bolj degradiralo okolje, v katerem živimo, so zdaj že jezni krajani in pravijo: »Izigrali so nas.«

Stražišče – »Nič več vam ne verjamemo,« je bilo sporočilo udeležencev množičnega shoda v sredo zvečer v Šmartinskem domu v Stra­žišču. Udeleženci, to so prvi sosedje industrijske cone Laze v Stražišču, Strašani in prebivalci sosednjih vasi so odločeni, da po dolgih letih prošenj, da se jim zagotovi z ustavo zagotovljeno pravico do življenja v čistem in zdravem okolju, ne bodo več popustili. Ne verjamejo več nobenim obljubam, ne občini, ne državnim organom, ki odločajo o dovoljenjih, in že dolgo ne verjamejo podjetjem v Lazah, da delujejo naravi in ljudem prijazno. Kap­lja čez rob je vloga podjetja Ekorel za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za bodočo napravo, ki bo omogočala predelavo tekočih odpadkov, zaoljenih vod in trdnih odpadkov v industrijski coni Laze. Obstoječemu objektu bodo tako spremenili namembnost iz objekta za skladiščenje odpadkov v objekt za skladiščenje in ravnanje z odpadki. Cilj podjetja je torej razširiti že izdana okoljevarstvena dovoljenja. Za to namero in javno oznanilo je predstavnik Civilne iniciative za zeleno Stražišče Marko Špolad izvedel pred kratkim povsem po naključju, rok za vse pritožbe pa se izteče že dvajsetega marca. »V tej industrijski coni je vedno vladal zakon molka,« je bilo slišati v dvorani.

Civilna iniciativa (CI) za zeleno Stražišče že leta opozarja na problem onesnaževanja okolja kot posledice več dejavnosti v industrijski coni Laze. Onesnaževanje imajo tudi dokumentirano s fotografijami in video posnetki. Rafael Šumi iz CI je poudaril, da potok kar naprej spreminja barvo. »Ta potok teče naprej na mokrišče, trstišče, mimo Bitenj, Žabnice in ponikne v Sorško polje, ki je rezervat za pitno vodo. Ljubljančani, vprašajte se, kaj pijete,« je dodal. Industrijska cona stoji na mestu nekdanje opekarne in samo ta del je izvzet iz naravovarstvenega območja Natura 2000.

Predsednik Sveta Krajevne skupnosti (KS) Stražišče Jure Kristan je povedal: »V osnovnem operativnem programu Mestne občine Kranj (MOK) je napisano, da se mora to območje komunalno urediti. Na to občino že dolgo časa opozarjamo. Cesta je zaradi težkih tovornih vozil uničena, križišča so nevarna, v coni večkrat zagori, pa ne vemo, kaj gori. Podpiramo gospodarstvo, vendar naj bo okolju sprejemljivo. Soglasno mnenje članov Sveta KS Stražišče je, da tak objekt ne sodi v to okolje in da tega ne dovoljujejo niti okoljski akti MOK. Rok za pritožbo je kratek, 20. marca se izteče, pritožili se bomo s tehtnimi in pravno podprtimi argumenti. Nismo proti obrtni coni, smo pa za njeno urejenost.«

Zakockano zaupanje

CI za zdravo Stražišče za­hteva več, tudi opustitev indus­trijske cone, je poudaril Marko Špolad: »Kako je sploh na tem območju lahko nastala industrijska cona, ki je pet metrov stran od Nature 2000 in brez kanalizacije in je za to celo dobila gradbeno in obratovalno dovoljenje? Zakaj je po zatonu opekarne tod na­stalo evropsko smetišče? Vedno je bil odgovor nadzornih služb samo: »Bomo preučili vaše navedbe.« Ali pa: »Ker ni kanalizacije, ne moremo ugotoviti, kdo je onesnaževalec.« Zato pri CI za zeleno Stražišče ne želijo več, da industrijska cona sploh obstane. »Predlagamo, naj umaknejo zahtevo za okoljevarstveno dovoljenje in naj začnejo skrbeti za okolje, prebivalce, naj razmislijo o bolj urejeni lokaciji, ki jih je dovolj tudi drugod v Kranju,» je apeliral Špolad, ki je po izobrazbi matematik, zato je tudi izračunal: »Argument Ekorela je, da z novo napravo ne bodo predelali 292 ton odpadkov na dan, pač pa maksimalno 48 ton. Če drži podatek 48 ton, potem bodo delali le po štiri ure na dan, šest mesecev v letu. Kateremu podjetniku se to splača?«

Županova beseda

Župan Mohor Bogataj je dejal, da so ga posnetki na fotografijah fascinirali in poudaril, da je občina na strani krajanov, da jim je občina dolžna zagotoviti čisto in urejeno okolje in da so za nastalo situacijo z dovoljenji odgovorni državni organi. Župana so izžvižgali; v ta problem bi lahko zagrizel že v prejšnjih mandatih.

Oglasil se je Andrej Šter, krajan in pravnik: »Občina je morala dati že na začetku za vsak poseg v prostor lokalno informacijo. Ta pa je v nasprotju s prostorsko ureditvenimi pogoji MOK. Interes je denar, tu ni pomemben moj in vaš interes, krajani.« Krajan Rastislav Rastko Tepina je bil konkreten: »Če bi predsednik KS rekel, da bo bitko boril pravnik Miran Hude, vam povem, da bi nam lahko uspelo. Njemu je uspelo zapreti smetišče v Tenetišah.«

Delujemo ekološko

Predstavnik Ekola in Ekorela Vojko Šiler je pojasnil: »Sem predstavnik podjetja, ki se ukvarja z ekologijo in skrbjo za čisto okolje. Strinjam se, treba je sanirati območje, vam pa jasno povem, da tu sežigalnice ne nameravamo postaviti. Dovoljenje imamo (ta prepričanost o tem, da bodo okoljevarstveno dovoljenje v podjetju dejansko dobili, je razburila krajane, op.a.) za 48 ton predelave odpadkov na dan. Cesto bo treba rešiti skupaj z vami in občino, strinjamo se, da je treba urediti tudi kanalizacijo. Postavitev bodoče naprave pa je predvidena v obstoječem objektu.«

Družba Ekorel je na Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) januarja 2012 vložila vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo odpadkov za bodočo napravo. Na lokaciji v Lazah družbi Ekol in Ekorel že dlje časa opravljata dejavnost zbiranja in obdelave nevarnih in nenevarnih odpadkov. ARSO mora skladno z zakonodajo glede obremenitev okolja navesti največjo zmogljivost nove na­prave, zato je zmotno prišlo do številke 292 ton predelanih odpadkov na dan. Skupna predelava odpadnih snovi bo po zagotovilih znašala 9108 ton letno, od tega je predvidena predelava 7458 ton nevarnih odpadkov.

Med obdelavo odpadkov bodo nastajale industrijske odpadne vode, ki jih bodo odvažali na centralno čistilno napravo Domžale. »Ni predviden noben izpust v zrak, naprava ne bo povzročala prekomernega hrupa,« je dejal Šiler. Krajane je tudi zanimalo, s kakšnim namenom je Ekol leta 2006 ustanovil drugo podjetje Ekorel. »Ekorel je bil kot nova dejavnost ustanovljen za izvoz odpadkov v tujino. To je bila povsem poslovna odločitev,« so pojasnili predstavniki podjetja, prisotni so bili najmanj trije. Ni se zdelo, da pojasnilu krajani verjamejo.

Sosedje so »izbrisani«

»Ponosen sem na vse, ki ste danes prišli in podpirate naš projekt. Ohranitev kapitala je očitno največja vrednota, za to pa so izkoristili naravo in ljudi. Rastlinstva in živalstva ni več. Zdravo življenjsko okolje zagotavlja ustava, če se jo seveda spoštuje, če je država resna,« je še dejal Marko Špolad. V potoku so se domačini nekdaj kopali, kar je prispodoba, kako čist je bil, njegovi prebivalci so bili potoški raki, žabe… Prvi sosedje imajo danes praktično status »izbrisanih«, saj po mnenju uradnikov ne živijo v vplivnem območju obremenitve okolja in zato ne morejo sodelovati kot stranke v postopku pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj. V bistvu jih od vseh problemov loči le »ograja«.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje včeraj ni uspelo pripraviti odgovorov, obljubili so jih danes.