Veliko obljub, manj dejanj

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / sobota, 8. marec 2014 / 21:29

Lani je na Koroškem za­vladala nova koalicija socialdemokratov, ljudske stranke in zelenih. V svoj program je zapisala tudi dopolnitev deželne ustave, v kateri bo namenjeno več besed vlogi in pravicam slovenske manjšine v deželi. Ustanovljen je bil poseben odbor, ki ga vodi socialdemokratski poslanec Andreas Scherwitzl, njegova namestnica pa je Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih.

Dom prosvete v Tinjah/Tainach, v katerem organizirajo pogovore o najaktualnejših problemih koroške, avstrijske in tudi evropske stvarnosti, je pretekli teden organiziral razpravo vrhunskih pravnih strokovnjakov, v kateri so pojasnili svoje poglede na spremembo deželne ustave. Če­prav so si nazorsko različni, so bili glede pravic Slovencev enotni. V resolucijo so zapisali, da mora dobiti slovenska narodna skupnost v deželni ustavi možnost, da lahko v organih, ki sprejemajo ključne odločitve, zastopa svoje interese in jih tudi uveljavi.

Med udeleženci tinjskega pogovora je bil tudi celovški odvetnik in odličen po­znavalec zgodovine Slovencev na Koroškem Rudi Vouk. Za pravico Slovencev, da so posebej omenjeni v deželni ustavi, je naštel številne ustav­no-pravne zgodovinske razloge od Karantanije in frankovske oblasti na­prej do Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, ko je Koroška ohranjala slovenski značaj. Koroški deželni stanovi so poudarjali, da je »Koroška zelo slovenska dežela«, finančno pomagali pri prevodu Bi­blije in pred 600 leti omogočili ustoličenje koroškega vojvode v slovenščini. Takoj po plebiscitu leta 1920 je deželni zbor potrdil naravno po­trebo po sožitju obeh narodov in obljubil Slovencem jezikov­ne in narodnostne pravice. Od tega je bilo kasneje bore malo uresničenega. Tedanji deželni glavar Arthur Lemisch je začel javno pozivati k asimilaciji Slovencev. Leta 1947 se je zgodba ponovila. Koroški deželni zbor je Londonski konferenci zagotovil, da bodo dobili Slovenci vse pravice, celo slovensko zbornico. V resnici jih niso. Leta 1955, z Avstrijsko državno pogodbo, se je zgodba ponovila. Slovencem je Republika Avstrija veliko obljubila, pa malo izpolnila, čeprav v takih dokumentih zapisane pravice nikoli ne zastarajo. Nova deželna ustava je priložnost za dejanske spremembe.