Recesije konec ali ne?

Kljub spodbudnim podatkom o 2,1-odstotni rasti obsega bruto domačega proizvoda v zadnjem lanskem kvartalu, prvi rasti po osmih padcih, se vrstijo opozorila, da recesije še ni konec. V Bruslju Slovenijo opozorili, da mora okrepiti ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja.

Prva rast BDP po osmih padcih

Statistični urad je prejšnji petek objavil, da se je po prvih ocenah v Sloveniji lani obseg bruto domačega proizvoda (BDP) realno zmanjšal za 1,1 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2012 celo zvišal za 2,1 odstotka, kar pomeni prvo rast po osmih zaporednih padcih. In politika ne bi bila politika, če ne bi spodbudnih podatkov takoj predstavila sebi v prid. Predsednica vlade Alenka Bratušek je tako ocenila, da zadnji podatki kažejo, da vlada dela prav in se stvari obračajo v pravo smer, obenem pa se je čudila pozivom po odstopu, zlasti »ob tem, ko je danes dejstvo, da Slovenija izstopa iz recesije«. Tako na statističnem uradu kot gospodarstveniki sicer opozarjajo, da je recesija prekinjena, ni pa je še konec. Že v sredo je iz Bruslja prišla streznitev, saj je evropska komisija ocenila, da je Slovenija edina članica EU, ki se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja odločnejše reforme in poseben nadzor. Komisija nas je s posebnim priporočilom tudi opozorila, da moramo okrepiti ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja. »Nesporno je, da se vlada ne sooča z realnostjo in živi v utopiji, kako gre vse boljše in kako smo v vse boljšem finančnem položaju,« je priložnost pograbil poslanec SDS Andrej Šircelj, medtem ko so bili na vladni strani tokrat manj zgovorni.

Zaradi Ukrajine zaskrbljeni tudi v Sloveniji

Dramatične razmere v Ukrajini, zlasti pa na avtonomnem Krimu, po katerem svoje roke segajo Rusi, odmevajo tudi v Sloveniji. Tako se je ta teden pred ruskim veleposlaništvom v Ljub­ljani na mirnem protestu zbralo okoli petdeset ljudi, večinoma v Sloveniji živečih Ukrajincev, ki so protestirali proti vojni na Krimu in proti ukrajinski propagandi v Rusiji. Da bodo zaostrene razmere v Ukrajini močno vplivale tudi na slovenska izvozna podjetja, pa so opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije. Slovenski izvoz v Ukrajino, ki spada med dvajset največjih slovenskih izvoznih trgov, je lani presegel 220 milijonov evrov, letos pa bi se zaradi negotovih razmer lahko celo prepolovil, se boji direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Aleš Cantarutti.

Rudarji opozorilno stavkali

Kljub odločitvi vlade, da podaljša postopno zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) s prva predvidenega konca 2015 na konec 2018, so rudarji v Trbovljah in Hrastniku v ponedeljek izvedli opozorilno stavko, saj so ostali brez plač, ker je celovška banka BKS rudniku zaradi skoraj tri milijone evrov dolga zablokirala račun. Uprava jim je sicer konec minulega tedna izplačala akontacije januarskih plač ter stroške, povezane z delom. Opozorilno so stavkali tudi rudarji Premogovnika Velenja, ki naj bi imel že več kot petnajst milijonov evrov dolga. Zahtevali so ureditev razmer v skupini HSE in izplačilo lanskega regresa v višini, ki jo določa kolektivna pogodba. V na­slednjih dneh so nato potekala pogajanja z upravama rudnikov, saj so rudarji za prihodnji ponedeljek zagrozili z zaostritvijo stavke, če njihove zahteve ne bodo uslišane. V sredo je nato prišlo do odstopa uprave Premogovnika Velenje, ki želi s tem prispevati k normalizaciji razmer in konstruktivnemu dialogu.

Priprave na evropske volitve

Medtem ko sta parlamentarni stranki LS in NSi vse bližje skupnemu nastopu na letošnjih evropskih volitvah, so predstavniki Demokratične stranke dela (DSD), Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj - TRS pred tednom dni v Ljubljani že podpisali koalicijsko pogodbo, s katero so se povezali v Združeno levico, ki bo nastopila že na volitvah v evropski parlament. Njihovega kongresa se je udeležil tudi predsednik največje grške opozicijske stranke Siriza Aleksis Cipras. SLS in NSi odločitve o skupni evropski listi še nista sprejela, se pa v obeh strankah k temu nagibajo. Po besedah prvaka SLS Franca Bogoviča je odbor SLS dobro sprejel idejo o skupni listi za evropske volitve, do sredine marca naj bi se o tem izrekli organi strank. V NSi bodo pred dokončno odločitvijo preverili še stališča na terenu. Vodja njihove poslanske skupine Matej Tonin je sicer že napovedal, da računajo na zmago.