
V reševanje vložijo tudi srce
Ob dnevu Civilne zaščite bodo po vsej državi najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelili 322 priznanj in nagrad Civilne zaščite, od tega 46 na Gorenjskem. Dnevi zaščite in reševanja se bodo v prihodnje imenovali po Miranu Bogataju.
Brdo pri Kranju – Ob dnevu Civilne zaščite (1. marec) je v petek na Brdu pri Kranju potekala osrednja državna slovesnost, na kateri so podelili državna priznanja zaslužnim posameznikom in ustanovam. Najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite (CZ), je za življenjsko delo na področju zaščite in reševanje prejel Bogdan Zoratti iz Nove Gorice. Na slovesnosti so tudi sporočili, da se bodo v prihodnje tradicionalni dnevi zaščite in reševanja imenovali po dolgoletnem poveljniku Civilne zaščite Miranu Bogataju, ki je zaznamoval izgradnjo slovenskega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, simpozij z naslovom Naravne nesreče v Sloveniji pa po dolgoletnem direktorju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Bojanu Ušeničniku.
Na državni ravni bo priznanja in nagrade CZ prejelo 322 zaslužnih posameznikov in organizacij, od tega 46 iz Gorenjske. Večina slednjih bo priznanja prejela na regijski prireditvi na Jesenicah, nekaterim pa so jih podelili že na petkovi državni slovesnosti. Na njej sta udeležence nagovorila slavnostni govornik, minister za obrambo Roman Jakič in predsednica vlade Alenka Bratušek, slovesnosti pa sta se med drugimi visokimi gosti udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Državnega zbora Janko Veber.
Premierka Alenka Bratušek je uvodoma dejala, da smo še vedno pod vtisom velike naravne nesreče, ki je Slovenijo prizadela v začetku februarja, ko je narava pokazala svojo moč v razsežnostih, ki jih do zdaj nismo poznali. »Posledice žleda bomo v slovenskih gozdovih odpravljali še nekaj let, veliko škode je žled povzročil v elektrogospodarstvu in železniškem transportu, posledice bomo pravzaprav čutili v celotnem gospodarstvu. Nedavna ujma, ki se žal še danes nadaljuje s poplavami na območju Planinskega polja in Cerkniškega jezera, je bila in je še velika preizkušnja tako za naše državljane kot tudi za državo z njenim sistemom zaščite, reševanja in pomoči,« je dejala in poudarila, da se je ob največji naravni nesreči doslej vnovič pokazalo, da je sistem zaščite in reševanja utečen in se učinkovito odziva znotraj svojih pristojnosti in zmogljivosti. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali pri reševanju, pomoči in odpravljanju posledic nedavne ujme. »Zavedam se, da ste vsi v to nalogo vložili vse svoje znanje, pretekle izkušnje, predvsem pa tudi veliko srce,« je poudarila in dodala, da je delo, ki ga opravljajo vsi, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ne da bi pričakovali posebno pohvalo in priznanje, eden bistvenih temeljev za varno življenje prebivalcev Slovenije.
Minister Roman Jakič pa je izpostavil, da narava, ne glede na vse civilizacijske dosežke, vedno znova pokaže, kako ranljivi smo. V zadnji ujmi se je po njegovih besedah veliko državljank in državljanov znašlo v situaciji, ki je doslej niso poznali. »Odrezanost od sveta, elektrike in dobrin, za katere smo vajeni, da so nam na dosegu roke, je bila za mnoge neprijetna in – kar je razumljivo – tudi težko obvladljiva. Zato bi se rad vsem, ki vas je prizadela ujma, zahvalil za potrpljenje in zaupanje v naš sistem zaščite, reševanja in pomoči,« je dejal. Po njegovih besedah so na ministrstvu za obrambo po analizi ukrepov po nedavni ujmi ugotovili, da se je sistem odzval tako, kot je bilo treba in kot so zahtevale razmere na terenu, izrečeni očitki pa da so bili večinoma neutemeljeni in so izvirali predvsem iz nepoznavanja zakonodaje. »Normalno je, da se ob odzivanju na tako različen spekter posledic nesreč pokažejo tudi pomanjkljivosti. To so za nas izzivi, ki jih bomo reševali tako, da bomo upoštevali vse, kar smo se naučili ob nedavni ujmi, ter na podlagi tega nadgrajevali in izboljševali sistem,« je poudaril.
Med najpomembnejšimi letošnjimi projekti na področju zaščite in reševanja je minister Jakič izpostavil pripravo nacionalnih ocen tveganja pred nesrečami, ki bo podlaga za še učinkovitejše ukrepanje ob nesrečah in tudi uspešnejše preprečevanje nesreč ter eden od pogojev za črpanje sredstev na področju kohezijske politike Evropske unije. Oblikovali naj bi tudi svet Vlade Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki bo posvetovalno telo vlade. Minister je omenil še projekt uvedbe sistema samodejnih klicev v sili iz vozil, udeleženih v prometnih nesrečah, oziroma tako imenovani eCall (e-klic). Sistem je zasnovan tako, da bi se ob prometnih nesrečah, v katerih je ponesrečeni voznik nezavesten, sprožil sistem eCall in samodejno poslal informacije pristojni službi za sprejem klicev v sili na številki 112.