Svetovni popotnik v Sloveniji

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 3. marec 2014 / 12:10

»Položaj Slovenije kot stičišča kultur se odraža tudi v narodnem značaju. Značilne srednjeevropske vrednote, kot so poštenje, pridnost in vedrost, so zelo cenjene, v psihološki profil naroda pa se vklapljajo tudi sredozemske lastnosti, kot so slog, družabnost in ljubezen do dobre hrane. Slovenski odnos do jugovzhodnih balkanskih predelov je bolj zapleten. Po osamosvojitvi leta 1991 je beseda 'Balkan' postala neprijetna, saj so Slovenci želeli poudariti, da so povsem pretrgali vezi z nekdanjimi jugoslovanskimi narodi. Vendar ima danes večina Slovencev bolj pozitiven odnos do domnevno balkanskih lastnosti, kot so prisrčnost, spontanost in veselje do življenja. Slovenija je pretežno katoliška država, čeprav je ton vsakdanjega življenja sekularen. Tretjina vseh zakonov se konča z razvezo, kar se približno ujema z evropskim povprečjem.«

Tako sta nekaj splošnih značilnosti Slovenije in Slovencev videla Britanca Jonathan Bousfield in James Stewart, avtorja vodnika Slovenija. Vodnik je prvič izšel 2012 v zbirki »Eyewitness Travel Guide«, ki jo izdaja londonska globalna založba DK. Pri nas te vodnike prevaja in zalaga Mladinska knjiga v zbirki Svetovni popotnik. Avtorja zapišeta tudi: »Med vsemi nekdanjimi evropskimi komunističnimi državami je Slovenija najlažje prešla v kapitalistično demokracijo. Že v komunističnem obdobju je bila Slovenija visoko izobražena družba s konkurenčno proizvodnjo, zasnovo zasebnega podjetništva in živahno potrošniško kulturo. Po osamosvojitvi je postala tehnokratska družba, v kateri izobražene mlade ljudi pogosto zaposlujejo na visokih položajih. Večina Slovencev želi ostati in delati v domovini, zato Slovenija ni doživela toliko ekonomskega izseljevanja kakor druge nekdanje komunistične države.« Kaj porečemo? Da je bilo res tako in bi želeli, da bi bilo še naprej. Pa se nam, žal, prav v zadnjih letih vse skupaj obrača na slabše … Sicer pa so navedene ugotovitve le uvodniške, bistvo vodnika je v nadaljevanju, v konkretnih napotkih po Sloveniji. Avtorja se za vodniške potrebe osredotočita na Ljubljano, vso ostalo Slovenijo pa si ogledata v treh poglavjih – Alpe, Obala in Kras, Jugovzhodna Slovenija. Na Gorenjskem se ustavita na Bledu (blejska ikona je tudi na naslovnici), v Triglavskem narodnem parku, Bohinju, pa v Kranjski Gori, Radovljici, Tržiču, Kranju, Kamniku … Škofjo Loko uvrstita v ljubljansko okolico, mnogih krajev v njunem izboru sploh ni (Jesenice, Jezersko, Železniki, Žiri …).