Prisega s knežjega kamna

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 28. februar 2014 / 16:00

Marca bo minilo 600 let od zadnjega ustoličenja koroškega vojvode po starem običaju, ko je vladar na knežjem kamnu prisegel, da bo dober vladar in pravičen sodnik.

Kranj – Leta 1414 se je Gosposvetskem polju dobrih deset kilometrov nad Celovcem pod nekdanjo Koroško goro, ki se sedaj imenuje Šenturška gora/Ulrichberg, končalo najmanj sedemsto let dolgo obdobje, ko je karantansko in kasneje koroško ljudstvo preko svojih izbrancev ustoličevalo vladarja.

Osemnajstega marca tega leta je na knežji kamen sedel koroški vojvoda Ernest Železni iz štajerske veje rodbine Habsburžanov. Pristal je na starodavni običaj ustoličevanja, ki je takrat že izginjal v pozabo. Tega dne se je svobodni kmet kosez, ki je podedoval to pravico od prednikov, blizu cerkve svetega Petra zadnjič usedel na knežji kamen in po starem običaju z eno roko držal lisastega bika, z drugo pa kobilo. Proti njemu je z deželnim praporom stopal v kmečko opravo preoblečen vojvoda. Na knežjem kamnu sedeči kmet je po slovensko zaklical proti prišlekom: Kdo je tisti, ki prihaja in tako koraka? Sledil je odgovor: To je vojvoda dežele. Sledilo je kmetovo vprašanje: Ali je pravičen sodnik, ki išče blagor domovine, ali je svobodnega stanu? Vsi odgovorijo: Je in bo. Kmet je nato vprašal ljudstvo, s kakšno pravico ga lahko spravi s tega sedeža. Odgovorijo mu, da s šestdeset denarji, z bikom in kobilo in z obljubo, da bo kosezova hiša svobodna in brez dajatev. Kmet je nato udaril vojvodo in mu zapovedal, naj bo pravičen sodnik. Povabil ga je na knežji kamen, sam pa je odšel z živalmi. Vojvoda je, stoječ na kamnu, zavihtel meč na vse strani neba, iz kmečkega klobuka popil požirek mrzle vode in prisegel, da se bo z vsakomur pogovarjal v slovenski govorici, ki se uporablja v teh krajih. Sledil je blagoslov v cerkvi Gospe svete in nato tretji del obreda, ko je vojvoda na Gosposvetskem polju sedel na vojvodski prestol in vazalom razdelil fevde.

Tako je potek ustoličevanja koroških vojvod na knežjem kamnu v zborniku o poslednjem ustoličenju na Gosposvetskem polju opisal koroški zgodovinar in raziskovalec dr. Teodor Domej in zapisal, da je sred­njeveških opisov ustoličevanja več. Čeprav ni trdnih dokazov, zgodovinarji in raziskovalci domnevajo, da sega začetek običaja v sredino osmega stoletja, v državo Karantanijo, ki je bila takrat najmanj trikrat večja od današnje Slovenije, njeno središče pa je bilo v celovški kotlini. Nesporno je dokazano, da so bili prvi knezi Slovenci in da je ustoličevanje karantanskih knezov in kasnejših koroških vojvod izviren primer dogovora oziroma pogodbe med vladarjem in ljudstvom in zaobljuba vladarjev k pravičnemu vladanju. Na spise o ustoličevanju na knežjem kamnu je bil pozoren tudi francoski teoretik filozofije države Jean Bodin (1530–1596) in ta običaj izbral kot primer, kako dobi vladar suverenost, ki pa jo mora uporab­ljati v splošno dobro. Dr. Josip Felicijan, ki je po drugi svetovni vojni živel v Združenih državah Amerike, je zapisal, da je imel Bodinov opis ustoličevanja karantanskih knezov in koroških vojvod na knežjem kamnu pred seboj tudi ameriški državnik Thomas Jefferson, ko je pisal Deklaracijo o neodvisnosti. Mogoče se še spominjate, da je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton med obiskom Slovenije 21. junija leta 1999 na Kongresnem trgu v Ljubljani dejal, da se je zgodovina ameriške demokracije začela v Karantaniji, prvi slovenski državi iz 7. stoletja.