Z zakonskimi ukrepi nad žled

Predlagani zakon o ukrepih za odpravo posledic žledoloma vsebuje tudi ukrepe, ki so pomembni za lastnike gozdov.

Kranj – Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic žledoloma med 31. januarjem in 10. februarjem in predlagala državnemu zboru, da ga obravnava po nujnem postopku. Predlagani interventni zakon vsebuje tudi določbe, ki so pomembne za kmete oz. lastnike gozdov, ki so v žledolomu utrpeli škodo. Tako bo uporabnikom in vzdrževalcem gozdnih cest dovoljeno, da odstranijo ovire na cesti in popravijo poškodbe, posekano drevje pa izdelajo in zložijo ob cesti. Če je gozd zaradi posledic žleda tako poškodovan in je spravilo možno le z gradnjo gozdne vlake, se šteje, da je priprava oz. gradnja vlake nujna. Za izvedbo varstvenih ukrepov na določenem območju lahko zavod za gozdove izda lastnikom gozdov skupaj eno odločbo, pri tem pa mu ni treba poimensko določiti lastnikov ter količine drevja za posek in debelinskih razredov. Ta odločba je tudi podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Če lastnik iz objektivnih razlogov ne more izvesti del do predpisanega roka, se ta na lastnikovo zahtevo podaljša. Na gozdno gospodarskih območjih Ljub­ljana, Kranj, Tolmin in Postojna se že odobrena redna sečnja ne bo izvajala vse dotlej, dokler lastniki ne bodo izvedli ukrepov za sanacijo žledoloma. Za posek in spravilo drevja ob državnih cestah bo enostavnejši postopek za delno ali polno zaporo ceste. Obiskovalci gozdov, kjer bodo veljali ukrepi za odpravo posledic žledoloma, bodo do konca leta 2016 vstopali v te gozdove na lastno odgovornost.

Redno pregledovanje poškodovanih gozdov

Zakon vsebuje tudi nekatere dodatne ukrepe za preprečevanje pretirane razmnožitve lubadarja v iglastih gozdovih. Tako zakon nalaga lastnikom gozdov, da v obdobju od 1. aprila do 31. oktobra, torej v obdobju poletne sečnje, pregledujejo gozdove s poškodovanimi iglavci vsak enkrat na mesec, še posebej sestoje, v katerih je več kot polovica iglavcev, in tiste, v katerih so v preteklem letu že odkrili žarišča podlubnikov. V skladiščih gozdnolesnih sortimentov bo treba zagotoviti prednos­tno beljenje, predelavo tistega lesa, v katerega so se že naselili podlubniki, ali zagotoviti uničenje zalege podlubnikov s kakšnimi drugimi ukrepi.

Za odpravo posledic žledoloma naj bi oblikovali začasne programe aktivne politike zaposlovanja, tako naj bi brezposelne vključili tudi v program javnih del Pomoč v primeru elementarnih ne­sreč in za aktivacijo brezposelnih kadrovsko okrepili zavod za gozdove, agencijo za okolje in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Zmanjšanje katastrskega dohodka in prispevkov

Pri ugotavljanju katastrskega dohodka ali določanju davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oz. gozdarske dejavnosti naj bi oprostitev veljala tudi za parcele gozdnih zemljišč, ki jih je žled tako prizadel, da je gozd popolnoma uničen in je zavod zanj odredil obvezno obnovo s sadnjo. Za gozdove, v katerih je zaradi žleda nujna sanitarna sečnja v obsegu, ki znaša več kot petdeset odstotkov desetletnega možnega poseka, se katastrski dohodek za obdobje desetih let od naravne ne­sreče zniža za odstotek po­škodovanosti, kot ga ugotovi zavod za gozdove.

Kmetom, ki so v žledolomu utrpeli škodo in so pokojninsko in invalidsko zavarovani, se lahko odpiše ali zmanjša plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar le na podlagi ocene zavoda za gozdove. Odpis ali zmanjšanje prispevkov bo možno uveljaviti v šestdesetih dneh od nastanka škode.