Reševali na vojaški način

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / sreda, 19. februar 2014 / 11:10

Ledena ujma je nedavno svoje zobe odločno pokazala tudi na Kamniškem, a prav Občina Kamnik se je s svojo organiziranostjo in sistemom obveščanja izkazala za vzorčen primer. Brez vojaške hierarhije v takih primerih ne gre, odgovarjata župan in poveljnik civilne zaščite.

Kamnik – Čeprav je bila občina Kamnik v ledeni ujmi med najbolj prizadetimi, je sistem reševanja in obveščanja potekal gladko, kot le malo kje.

»Največja zahvala za učinkovit sistem delovanja občinskega štaba civilne zaščite (CZ) občine Kamnik gre nekdanjemu poveljniku Vladimirju Šerbelu, ki je pred leti vzpostavil sistem, ki mu sledimo še danes. Organizirani smo povsem po vojaško – na vrhu piramide sva župan in poveljnik civilne zaščite, ki delujeva z roko v roki, preko predstavnikov najrazličnejših služb pa sistem seže do vseh trinajstih prostovoljnih gasilskih društev v naši občini, ki imajo organizirano svojo dežurno službo, naša komunikacija pa poteka preko radijskih postaj, torej neodvisno od električne energije ali telefonov, le repetitorji morajo delovati. Najpomembneje je, da vedno delamo s trezno glavo, da je vsak naš korak do­bro premišljen, naloge jasne in da vseskozi vemo, kaj je čigava naloga in kje se kdo nahaja. Na terenu je bilo dnevno tudi po osemsto gasilcev in drugih delavcev, zato le takšna vojaška organiziranost v takih izrednih razmerah zagotavlja učinkovitost,« nam je zaupal poveljnik CZ Kamnik Ma­tjaž Srša in dodal, da bi si vsakdo na njegovem mestu lahko le želel župana, kakršen je Marjan Šarec. »Našemu županu se vidi, da je gasilec po duši, saj je bil v minulih dneh od jutra do večera na terenu z željo pomagati ljudem. Informacije iz štaba je osebno prenesel do ljudi, jim pojasnil, kaj delamo, da se trudimo, kako skrbimo za varnost. S tem, ko je tudi sam odmetaval požagano drevje, je dajal moralno podporo tako reševalcem kot občanom samim, čeprav smo prve dni vsi skupaj ogrožali svoja življenja,« še pojasni Srša in doda, da je v nesrečah vedno ključen tudi sistem obveščanja. Prve dni, ko zaradi izpada enega od repetitorjev tudi radijske postaje niso delovale tako, kot bi morale, so se gasilci po­služili kurirske pošte in se z navodili štaba po vaseh podali z navodili na papirju. Vsako gasilsko društvo je na svojem območju moralo poskrbeti za varnost svojih občanov in njihovo samooskrbo. Z megafoni so jih obvestili o tem, da so šole zaprte, pomagali so občanom z zdravstvenimi težavami, nato pa se z agregati prioritetno lotili vzpostavitve vodovodne oskrbe, nato električne oskrbe in prevoznosti cest.

Sprva je bilo brez elektrike 6000 občanov, že po štirih dneh so to število zmanjšali na sto in to predvsem po lastni zaslugi, saj so agregate brez posredovanja države pridobili v tujini. »Naloga občinskega štaba CZ je, da vedno iščemo alternative, da v največji možni meri poskrbimo za samooskrbo in da ne čakamo le na pomoč drugih,« pravi Srša, ki mu je veliko skrbi povzročalo predvsem reševanje na Veliki planini. Ker gondola zaradi izpada električne energije ni vozila, je na planini obtičalo 53 oseb, od tega enajst otrok, starih od pet mesecev do treh let. Helikopter zaradi vremenskih razmer ni mogel poleteti, ceste so bile neprevozne in le požrtvovalnemu delu gorskih reševalcev in številnih drugih delavcev gre zahvala, da se je reševanje za vse srečno končalo.

A tudi tako dobro organiziran sistem civilne zaščite, kakršnega imajo v Kamniku, še ima prostor za izboljšave. »Štab in dežurna služba operativnih gasilcev zdaj delujeta v isti stavbi, a v različnih nadstropjih, zato si v bodoče to želimo povezati, da bi informacije krožile še hitreje,« zaključi Matjaž Srša.