
Kako živeti?
»Kako živeti? To vprašanje ni isto kot etično vprašanje: Kako naj bi človek živel? Moralne zadrege so Montaigna vsekakor zanimale, a manj ga je zanimalo, kaj bi ljudje morali početi, kot tisto, kaj dejansko počno. /.../ Praktično vprašanje: Kako živeti? se je razcepilo v brezštevilno množico enako pragmatičnih vprašanj. Kot vsi drugi se je Montaigne soočal z velikimi težavami eksistence: kako premagati strah pred smrtjo, kako preboleti izgubo otroka ali ljubega prijatelja, kako se sprijazniti z neuspehi, kako čim bolj izkoristiti vsak trenutek, tako da nam življenje ne bi odtekalo, ne da bi se ga naužili. Toda bile so tudi manjše uganke. Kaj storiti, da te ne potegne v nesmiseln prepir z ženo ali slugo? Kako pomiriti prijatelja, ki meni, da ga je urekla čarovnica? Kako razvedriš jokajočo sosedo? Kako varuješ svoj dom? Katera strategija je najboljša, ko vas zajamejo oboroženi roparji, ki cincajo, ali naj vas ubijejo ali pa od vaših domačih izsiljujejo odkupnino? Ali je modro posredovati, če slučajno slišite, da guvernanta uči vašo hčer nečesa, za kar menite, da ni prav? Kako ravnati z ustrahovalcem? Kaj rečete svojemu psu, ko želi ven in se igrati z vami, medtem ko sami želite obsedeti za mizo in pisati knjigo? Namesto abstraktnih odgovorov nam Montaigne pove, kaj je on storil v vsakem primeru in kako se je pri tem počutil ...«
Na začetku novega veka je nastalo nekaj velikih tekstov, ki so še danes nepreseženi in navdihujoči: Cervantesov Don Kihot, Shakespearjeve drame in Montaignovi Eseji, prvič izšli 1580. Montaigna navadno uvrščajo med filozofe, a ni teoretik, je kvečjemu »praktični filozof«; temeljno novoveško metafizično delo je napisal šele Descartes (1637). Montaigne je predvsem esejist, poskušal je razmišljati drugače in zelo osebno in v tem je gotovo uspel. Slovenci žal še vedno čakamo na prevod njegovih Esejev v celoti. Še vedno imamo le izbor, ki je v prevodu Boga Stoparja in v legendarni zbirki Kondor izšel davnega leta 1960. Govori se, da na tem prevodu dela Branko Madžarevič, vrhunski prevajalec, ki bi Esejem dejansko lahko bil kos, za založnika se poteguje Modrijan ... Pred kratkim smo dobili monografijo londonske pisateljice Sarah Bakewell z gornjim naslovom in podnaslovom: Življenje Michela de Montaigna z enim vprašanjem in dvajsetimi poskusi odgovora. Res dobra knjiga, taka, da v človeku, ki bi rad dobro bral (po analogiji z »dobro jedel«) še poveča apetit po izvirniku. Bog daj, da ga kmalu zaužijemo!