Na Jezerskem kmalu avstrijska elektrika

Poleg enormne škode v gozdovih je zadnja ledena ujma ogromno škode povzročila tudi elektrodistributerjem. Tudi v Elektru Gorenjska, ki z električno energijo oskrbuje večji del Gorenjske (občini Gorenja vas-Poljane in Žiri večinoma pokriva Elektro Ljubljana) oz. dobrih 88 tisoč odjemalcev, jo preštevajo v milijonih evrov. O nastali škodi in poteku sanacije smo se pogovarjali s predsednikom uprave gorenjskega elektrodistributerja Bojanom Luskovcem.

Gospod Luskovec, ste si kdaj predstavljali, da se bo Elektro Gorenjska moral spopadati s takšnimi kriznimi razmerami, kot so bile v prejšnjem tednu?

»Podjetje, kot je Elektro Gorenjska, je vajeno izrednih razmer, resda izjemoma v takšnem obsegu kot sedaj. Sicer pa smo vajeni žleda, južnega snega, lani novembra smo imeli vetrolom, ki smo ga že kar pozabili. Podjetje je organizirano tako, da lahko hitro reagira na izredne razmere. Če pogledamo celotno Slovenijo, je bila zadnja ujma zares izjemen dogodek, v katerem se je poznalo pomanjkanje, ko se je iskalo dodatno pomoč, angažma dodatnih resursov. Konkretno smo tudi mi že v soboto pomagali na Primorskem s posojo agregata, že naslednji dan pa smo agregate potrebovali sami oziroma nam je v istem trenutku že začelo zmanjkovati tako agregatov kot ekip na terenu in tako naprej.«

Koliko vaših odjemalcev je prejšnji teden ostalo brez oskrbe električne energije?

»V nekem trenutku oziroma v največji konici je bilo brez elektrike blizu šest tisoč odjemalcev na Gorenjskem. Razmere so se sicer dnevno spreminjale. Kar smo podnevi zasilno popravili, se nam je čez noč lahko spet podrlo in je bilo potrebno začeti znova.«

Kje je nastalo največ škode?

»Praktično v vseh nadzorništvih smo imeli precejšnjo škodo. Ogromno škode je nastalo na območju nadzorništva Škofja Loka, ki oskrbuje Poljansko dolino, nekaj tudi na Selškem. Precej škode je bilo tudi v Tržiču, v dolini Jelendola, na kranjskem območju v Besnici proti Jamniku, ogromno poškodb je nastalo na cerkljanskem območju, vse od Krvavca do Preddvora, doline Kokre z Jezerskim. Prav tako v Bohinju, v vaseh do Pokljuke, ter na Jesenicah. Morda je zanimivo, da je ravno prvi februarski vikend, ko so se začele kaotične razmere, v Kranjski Gori potekala 50. Zlata Lisica in tam ni bilo zaslediti nobene okvare na električnem omrežju. Malce verjetno tudi po zaslugi narave, saj je tam v pretežnem delu snežilo in ni bilo žledu, precej pa je pripomoglo tudi dejstvo, da smo že lani večinoma zaključili načrtovano kablitev na tistem območju in so kablovodi pod zemljo.«

Kolikšno škodo je zadnja ujma povzročila na vašem omrežju?

»Odprava nastalih škod, ki so se začele v soboto in nedeljo, torej 1. in 2. februarja, oziroma dokončna odprava nastale škode bo podjetje po naših prvih ocenah stala od 1 do 1,2 milijona evrov. Sem sodijo stroški delovanja ekip, goriva, prevozov, najema agregatov, prav tako materiala. Po odpravi škode sledi še sanacija, v katero bo potrebno vložiti več sredstev, saj si želimo izboljšati kakovost omrežja na način, da bodo distribucijske povezave na teh območjih v prihodnje manj ranljive. Ocenjujemo, da nas bo ta, lahko rečemo že kar investicijski vložek za izboljšanje omrežja, stal približno med 2,5 in 2,6 milijona evrov. Še vedno gre zgolj za grobo oceno, konkretne ocene in projekti za dokončno sanacijo in izboljšavo omrežja pa so že v izdelavi.«

Na tem mestu moram izreči vse priznanje vašim delavcem na terenu za opravljeno težaško delo. Koliko ljudi ste imeli na terenu?

»Na terenu smo imeli tudi po 150 delavcev naenkrat, k sreči se ni nihče poškodoval. Od tega je bilo na terenu tudi okoli petdeset zaposlenih iz pisarn. Kadrovske potrebe namreč skušamo čim bolj reševati znotraj podjetja, zato ima marsikdo, ki sedaj dela v pisarni, teren še vedno v krvi, v takih razmerah pa je bilo sila pomembno, da osebje pozna teren. Ko so se nam večale potrebe po delovni sili, smo se soočali tudi s problemom, da je bil določen del strokovnjakov za vzdrževanje tovrstnih naprav že razporejen drugod po Sloveniji. Aktivirani so bili tudi zunanji kooperanti.«

Do nedelje ste vsaj zasilno vzpostavili oskrbo z električno energijo vsem gospodinjstvom. Na katerih območjih še vedno uporabljajo agregate?

»Danes (pogovor je potekal v torek dopoldne, op. p.) imajo agregat še na transformatorski postaji Osolnik v Poljanski dolini, ampak mislim, da bodo v prihodnjih dneh odjemalci že oskrbljeni z elektriko iz omrežja. Le gospodinjstva v dolini Kokre in na Jezerskem se z elektriko oskrbujejo s pomočjo treh agregatov, ki so priklopljeni na transformatorske postaje, okoli dvajset individualnih agregatov pa je takšnih, ki so si jih priskrbeli sami v okviru Civilne zaščite in Občine.«

Kako ste sicer v kritičnih dneh reševali pomanjkanje agregatov?

»Kot sem že omenil, smo iz kvote lastnih agregatov enega že takoj v soboto, 1. februarja, posodili na Primorsko, ostale pa smo od nedelje naprej aktivirali sami na svojem območju. Kasneje smo si sposodili en agregat, dva smo dobili od Avstrijcev, enega, 400-kilovatnega, nam je v uporabo brezplačno odstopilo tudi podjetje Ažman iz Lesc. Seveda smo ga z veseljem vzeli. Tudi sicer so številni pokazali veliko razumevanja za nastale težave. Tudi dobavitelji materialov so nam bili na razpolago 24 ur na dan.«

Najbrž bi imeli še večjo škodo, če ne bi precejšen del svojega omrežja že vgradili v zemljo?

»Seveda. Trenutno imamo v zemlji več kot petdeset odstotkov srednjenapetostnega omrežja in več kot šestdeset odstotkov nizkonapetostnega omrežja. Ob upoštevanju ekonomike so naši razvojni načrti usmerjeni v proaktivno kablitev omrežij, torej skušamo vse rekonstrukcije ali novogradnje izvesti v zemljo.«

Najbolj aktualno vprašanje seveda je, koliko časa bo potekala obnova poškodovanega omrežja?

»Ločiti moramo odpravljanje defektov in dokončno sanacijo, ki jo bomo, kot sem že omenil, izvedli z investicijskim pristopom oziroma z izboljšavami. Za investicijski pristop, če lahko tako rečem, moramo najprej izdelati načrte, nato bomo načrt izvajali glede na razpoložljivost denarja in resursov. To se lahko zavleče tudi v leto 2015.«

Koliko časa pa bodo na Jezerskem potrebovali agregate?

»Kar se tiče Jezerskega, so takoj stekli razgovori z Avstrijci, ki so nas med ujmo s takojšnjim odzivom, po­sluhom, organiziranostjo in dano pomočjo v obliki agregatov neverjetno presenetili. Že več let dajemo pobude avstrijski strani, koroškemu elektrodistributerju Kelag, da bi povezali Železno Kaplo in Jezersko tudi električno. Zaradi izrednih razmer smo jih ponovno pozvali, da bi električno povezavo realizirali, saj bi bila nam in predvsem odjemalcem v veliko pomoč. Prav to dopoldne (pogovor je potekal v torek, op. p.) so se strokovnjaki že dogovorili o začasnih tehničnih rešitvah. Komunikacija med obema stranema je v tej smeri pospešeno stekla včeraj popoldne, tudi politika je tu odigrala svojo vlogo, prav tako naša generalna konzulka v Celovcu. Močno upam, da bo povezava izvedena že ta konec tedna. Gre za začasno povezavo in če bo izkušnja dobra, potem bi se bilo pametno odločiti za fiksno povezavo. Pravkar sem opravil tudi zelo spodbuden pogovor z v. d. direktorja DRSC, kateri smo prav za območje Jezerskega že večkrat predlagali, da bi daljnovod ali vsaj odseke, ki so najbolj izpostavljeni gozdu, vgradili v cesto. V trenutni situaciji bi bilo najbolj učinkovito, da bi takoj pripeljali gradbene stroje in skopali jarek za električni kabel. V Sloveniji je pri takšnih projektih glavna težava pridobivanje soglasij, tovrstne informacije z DRSC-ja pa so pokazale, da je tudi na njihovi strani prisotna pripravljenost za izdajo potrebnega soglasja. Za podoben ukrep se zanima tudi Telekom Slovenije, zato bi bilo smiselno, da bi investiciji izpeljali hkrati in si porazdelili stroške. Gre za premostitev 8-kilometrske trase v dolini Kokre, kar je približno tretjina tamkajšnjegadaljnovoda, šlo pa bi za dolgoročno rešitev. Za nas so to zelo vzpodbudne informacije, upam le, da se bodo uresničile, sicer bodo odjemalci v dolini Kokre proti Jezerskem še nekaj časa odvisni od agregatov.«

Vlada je napovedala tudi spremembe zakonodaje, ki naj bi olajšale odpravo škode. Kakšne spremembe si želite elektrodistributerji?

»Vse, kar bo olajšalo postopke, bo zelo dobrodošlo. Kar se tiče javnih naročil, ima Elektro Gorenjska glede na vrsto škode, potrebnih del in materialov že sklenjene pogodbe, ki so bile vodene v skladu s postopki javnih naročil, tako da tukaj ne vidimo večjih ovir. Najbolj smo v skrbeh pri pridobivanju soglasij za umestitev novih elektroenergetskih objektov v prostor, ki bi dolgoročno dvignili kakovost naših storitev. S tem mislim predvsem, da daljnovode končno iz zraka preselimo v zemljo, kar je tako ali tako naš trend gradnje. Zasebno lastništvo sicer razumemo in spoštujemo, vendar vsaj v primerih državnih zemljišč res ne bi smelo biti takšnih ovir, kot jih zdaj velikokrat občutimo.«

Kako boste zagotovili potrebna sredstva za sanacijo in hkratno modernizacijo omrežja?

»Če bo na voljo kakšna pomoč ali možnost najema ugodnih kreditov, se bomo tega tudi poslužili. Ostalo pa bomo skušali izvesti z lastnimi sredstvi, za kar bo seveda potrebno spremeniti plane načrtovanih investicij s ciljem modernizacije distribucijskega omrežja. Seveda pod pogojem, da bodo naši posegi v prostor tudi dopuščeni.«

Slišati je že predloge, da bi bilo potrebno za sanacijo nameniti tudi dobiček iz poslovanja?

»Kot gospodarska delniška družba smo dolžni izpolnjevati pričakovanja lastnikov. Naš največji lastnik je država s skoraj osemdeset odstotki, svojo dolžnost izpolnjujemo tudi z izplačilom ustreznih dividend. Družba posluje z dobičkom, zadnja leta moramo dobičke namenjati v izplačilo dividend, zadnje leto npr. 1,4 milijona evrov. Ta denar bi bil v dani situaciji močno dobrodošel za sanacijo omrežja. Podjetje bo zagotovo letos predlagalo uporabo dobička za investiranje v omrežje.«

Koliko sicer na letni ravni namenjate za posodobitev in dograditev omrežja?

»Za leto 2014 investicijski plan znaša deset milijonov evrov. Ves denar gre neposredno v elektroenergetsko infrastrukturo.«

Se bo zaradi zadnje škode podražila elektrika?

»Kar se nas tiče, ni potrebe.«