Samo brez panike

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / petek, 14. februar 2014 / 06:00

Konec februarja prihaja v slovenske kinematografe domači celovečerec Panika, prvenec scenaristke in režiserke Barbare Zemljič. Film je bil posnet po knjižni predlogi Dese Muck, v naslovni vlogi Vere pa blesti Janja Majzelj.

Panika je komična melodrama o 'paniki' ženske zrelih let, ki želi pobegniti vlogi zgolj matere, žene in gospodinje.

Medicinsko sestro Vero, zatrto, v rutino ujeto štiridesetletnico, obsede misel, da nikoli več ne bo zaljubljena. V iskanju rešitve ji napoved iz kavne usedline, da bo srečala pravega moškega, spremeni življenje. V uresničevanju prerokovanega zlahka podleže čarom družinskega prijatelja Mitje. Za Vero je ljubezen usodna. Ne samo, da zapusti mirno kuhinjsko okolje, se spusti v vročo afero, v imenu ljubezni Vera iznajdljivo laže možu Rudiju in okolici, popusti v službi, zanemarja najstniško hčer … Zaradi ljubimca, za katerega verjame, da bo njen novi partner, bi se seveda takoj odpovedala dolgočasnemu zakonu. Ko Mitja afero prekine, se Veri svet sesuje: na milost in nemilost je prepuščena le sebi in posledici svojih nepremišljenih dejanj.

Tako skozi film spremljamo čustveno preobrazbo ženske, ki je nihče ne opazi, v žensko, ki je opazila samo sebe.

Film je celovečerni prvenec Barbare Zemljič, v glav­ni vlogi pa se dobro znajde prvakinja SMG Ljubljana, strastna pevka šansona, kabareta in etno glasbe Janja Majzelj. Poleg nje v filmu igrajo še Gregor Zorc, Vladimir Vlaškalić, Pia Zemljič, Vanesa Oštir Jarič, Milena Zupančič, Ivanka Mežan, Jernej Šugman, Igor Žužek, Barbara Cerar. Film je posnela RTV Slovenija v koprodukciji z A Atalanto in s pridruženima producentoma NuFramom in FilmServisom. V kinematografe pa Panika prihaja 27. februarja.

Janja Majzelj naj bi se vloge na začetku branila.

»Nisem se je ravno dolgo branila. Z Barbaro sva se slučajno srečali na cesti, bil je zaključek naporne sezone in komaj sem čakala, da se 'odklopim'. Še preden mi je povedala, za kaj gre, me ni zanimalo, nisem sploh hotela vedeti, za kaj gre, da bi si prihranila odločanje 'za' ali 'proti'. A mi je vseeno razložila. Ko sem začela brati scenarij, pa sem se takoj videla v vlogi in vsi pomisleki so izpuhteli. Včasih se človek bolj odpočije, če kvalitetno dela, kot če 'nekvalitetno' leži na plaži.«

Glavni lik Vero primerjajo s priljubljenim likom Bridget Jones.

»Pri obeh pripovedih gre za avtoironični pogled na določeno temo, obe sta obarvani komično, obe imata nizko samopodobo in skozi pripoved stopita na pot samo­spoštovanja.«

Kako pa ste se vi poistovetili z Desino Vero?

»Pri vlogah največkrat že takoj na začetku dobim določen vtis, ki ga potem samo nadgrajujem. To je občutek nekega bitja. Ne gre za razmišljanje o liku, ampak za občutenje. Če tega vtisa ne dobim takoj, kar se zgodi zelo redko – ne vem, zakaj je tako, potem si take vloge ne želim. Vero sem zagledala takoj.«

Kaj menite o 'slovenskih' Verah? Bodo ženske njenih let v filmu prepoznale košček sebe?

»Vem, da se ne bo mogoče izogniti oznaki, da gre za ženski film, čeprav sama sploh ne mislim tako. Gre za temo, ki je obdelana z Verine strani. Barbara Zemljič je večkrat rekla, da bi jo zanimala tudi pripoved zgodb likov Mitja, Jasne in Rudija. Vsakdo se lahko prepozna v tej zgodbi, tako moški kot ženske, ne glede na to, ali so v zvezi ali ne. Zgodba govori o fascinaciji zaljubljanja in kaj vse smo pripravljeni žrtvovati za kratkih pet minut nadzemeljske sreče. Če si v zakonu, potegneš v vse to tudi druge; če si sam, pa v prepad potegneš le sebe. V filmu je Vera sicer vpeta v določene okoliščine, ima tudi družino, ampak že sama zgodba Dese Muck pravzaprav govori o tem, kaj se dogaja v Veri, okoliščine le pripomorejo k boljšemu dramskemu zapletu. Rada se z ljudmi pogovarjam o tem, kaj doživljajo, kadar se brezupno zaljubijo. In v doživljanju med moškimi in ženskami v tem pogledu ni nobene razlike.«