Na ledu je še vsak dan
Edo Hafner, ki je v svoji bogati hokejski karieri dvakrat nastopil tudi na olimpijskih igrah, svoje znanje prenaša na mlade hokejiste, za naše hokejiste pa je prepričan, da bodo v Sočiju znova pokazali zobe.
Belca pri Mojstrani – Za Eda Hafnerja težko zapišem, da je hokejska legenda, saj se od hokeja še ne poslavlja. Je pa že več kot dvajset let, odkar je zadnjič nastopal kot tekmovalec, in natanko trideset let, odkar je zadnjič nastopal na olimpijskih igrah. S svojimi nasledniki, hokejisti naše reprezentance, ki jih uvodni nastop v Sočiju čaka ta četrtek proti domači ekipi Rusije, je zadnjič igral prejšnji teden na dnevu slovenskega hokeja v Tivoliju.
Kakšne spomine imate na olimpijske igre, ko ste nastopali v dresu jugoslovanske reprezentance?
»Na olimpijskih igrah sem nastopil dvakrat. Prvič v Innsbrucku leta 1976, ko sem bil še mlad fant, star 21 let, in je bilo že odprtje iger zame veliko doživetje. Bil sem drugo leto v reprezentanci in spomnim se, da smo prvo tekmo igrali proti Američanom. Po težki borbi, ko smo igrali zelo dobro, smo izgubili z 8 : 5. Nato smo igrali v slabši skupini B, kjer smo v začetku zmagovali, nato pa z Avstrijci in Japonci izgubili in smo bili bolj proti koncu lestvice. Sledile so olimpijske igre v Lake Placidu, kamor nismo šli. Nato so prišle olimpijske igre v Sarajevu leta 1984, ki so bile naše domače igre in to je bilo prav posebno doživetje. Spomnim se, da je bilo veliko snega, da smo doživeli veliko lepega. Borili smo se po svojih močeh, vendar pa smo gladko izgubili z Rusi, Nemci in Poljaki, premagali pa smo Italijane. Spet smo bili na repu lestvice, vendar je bil to pač naš domet. Bili smo bili veseli, da smo igrali na olimpijskih igrah in doživeli ta spektakel. Olimpijske igre so pač posebno doživetje, ki ga še kako privoščim tudi sedanji generaciji hokejistov.«
Tako kot vi imajo tudi fantje, ki bodo prvič igrali pod slovensko zastavo, težke nasprotnike. Kaj se jim obeta?
»To, da igrajo z najboljšimi na svetu, so v A skupni že doživeli, igrali so že nekaj zelo dobih tekem. Seveda pa je treba vedeti, da so v takšnih obračunih pomembne izkušnje. Kljub temu mislim, da naši imajo možnost, da na kateri od tekem presenetijo, predvsem pa da pokažejo igre, ki jih od njih pričakujemo. Računam, da bodo trd oreh vsakemu od nasprotnikov.«
Vam hokej še vedno veliko pomeni?
»Ja, brez hokeja ne gre. Zadnjih šest let sem trener pri kranjskem Triglavu, saj sem treniral tako člane kot mladince, sedaj treniram najmlajše. Tako sem še vsak dan vsaj tri ali štiri ure na ledu. V tem pač uživam in mi ni težko.«