Prešernov in kranjski spomin

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kultura / petek, 7. februar 2014 / 10:26

Jutrišnja sobota bo dan, namenjen kulturi. Bo tudi dan spomina na našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl v Kranju in je pokopan na starem kranjskem pokopališču.

Marsikdo od nas se tega pokopališča ne spomni več, saj so ga med drugo svetovno vojno opustili, leta 1951 pa je bil preurejen v spominski park. V njem je več spomenikov, med drugimi tudi nagrobnik Franceta Prešerna, ki je bil sicer nekajkrat obnovljen, obletnica Prešernovi smrti pa je vsako leto priložnost, da ga obiščejo tako vodilni v državi in občini kot drugi, ki spoštujejo njegovo delo.

In če je pesnikovo delo v Kranju še vedno spoštovano (ne nazadnje so obletnico pesnikovega rojstva izbrali za občinski praznik), pa je težko reči, da je spoštovan Prešernov gaj. Na to večkrat opozarjajo bližnji prebivalci, na to opozarjajo tudi kranjski mestni svetniki. Na to ne opozarjajo leto ali dve, ampak že vrsto let, saj je prostor namesto prijetnega mestnega parka postal kraj za popivanje, za zbiranje odvisnikov in s tem prostor, ki Kranju in pesnikovemu spominu seveda še zdaleč ni v ponos.

Kranjska oblast, ki ob tem dejstvu vendarle ne more ostati križem rok, je zato iznašla zanimiv odgovor. Lahko mu rečemo iskanje rešitev prenove Prešernovega gaja, lahko ga poimenujemo kot natečaj za ureditev Prešernovega gaja, morda bi strokovnjaki s področja urejanja prostora in arhitekture našli še kakšno primerno ime. Skratka, vsake toliko let se odločijo sodelovati s študenti arhitekture ter z njihovo pomočjo iščejo primerne ideje za ureditev gaja. V občinski stavbi so jih tako razgrnili tudi v letošnjih predprazničnih dneh in vsakdo, ki si predlagane rešitve ogleda, mora priznati, da so zanimive in morda celo ustrezne.

Tako ustrezne kot so bile že tudi kakšne pred letošnjim natečajem, ki so jih prav tako zaupali študentom ali diplomantom arhitekture, a očitno nanje pozabili. Ena od njih je bila tudi Kranjčanka, doma le nekaj metrov od gaja, ki je s svojo odlično diplomsko nalogo (vmes je postal tudi že doktorica arhitekture) tako navdušila, da jo je občina njene načrte o prijetnem shajališču za Kranjčane celo odkupila, odgovorni pa so obljubili, da bodo uresničeni takoj, ko bo za to denar, čeprav je prenovo zasnovala z zelo skromnimi denarnimi sredstvi.

Toda leta so minevala, denarja ni bilo ne takrat in ga je še manj zdaj, ob gaju je začela propadati še stavba šole in v predalu so obležali tako načrti za njeno prenovo kot za prenovo Prešernovega gaja. Ne le obležali, očitno so nanje pozabili. In tako so na stenah in mizah občinske stavbe novi načrti in ni junaka, ki bi znal odgovoriti, ali bodo kdaj uresničeni ali bodo prej pozabljeni.