Hitro zbrali podpise

Skupina državljanov s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl je vložila podpise za začetek postopka za razpis referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

Bomo imeli nov referendum?

Ob naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo, so ostali dogodki zadnjega tedna precej drugotnega pomena. Pa vendar nekatere preletimo. Skupina državljanov s prvopodpisano poslanko SDS Evo Irgl je tako v torek vložila podpise za začetek postopka za razpis referenduma o arhivski noveli, sprejeti prejšnji teden. Po besedah Eve Irgl so v nekaj dneh zbrali preko deset tisoč podpisov, kar po njenem dokazuje, da se državljanke in državljani zavedajo, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti, predvsem zaradi »zgodovinske resnice«. Državni poslanec SDS Vinko Gorenak je ob tem ugotavljal, da si politična levica za vsako ceno želi zapirati arhive, ker jo je »smrtno strah stvari, ki so tam zapisane«. Predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS Roman Leljak pa je razložil, da se je za podpis pod zahtevo odločil, ker po njegovem novela onemogoča normalno delo v arhivu. Povsem drugačnega mnenja so na ministrstvu za kulturo, kjer poudarjajo, da novela pravzaprav prvič uveljavlja, da ni več nedostopnega arhivskega gradiva. Minister Uroš Grilc je dejal, da novela tudi določa, da je dostopno gradivo vseh družbenopolitičnih organizacij pred letom 1990 in ne zgolj določena gradiva, kot to določa zdajšnji zakon. V ostalih strankah razen SLS imajo do referenduma odklonilno stališče. V DL tako poudarjajo, da se jim ne zdi primerno izkoriščati takšen zakon za ideološko politiziranje, celo v NSi so prepričani, da se ta občutljiva tema izrablja za doseganje političnih ciljev in aktiviranje volilne baze.

Veto na energetski zakon

Državni svetniki so ta teden izglasovali odložilni veto na energetski zakon, ker se ne strinjajo z vsemi določili o energetski izkaznici, posebej s tistimi, ki širijo obveznost njene izdelave prek minimalnih zahtev predpisov EU. Nasprotovali so predvsem določilom, ki urejajo licenciranje strokovnjakov, ki lahko izdajajo energetske izkaznice, in poseben register izkaznic. Državni svetnik Rajko Fajt je kot predlagatelj veta poudaril, da je zakon preobsežen in nepregleden ter prinaša nove birokratske ovire. Zmotili so ga tudi predvideni stroški izdelave energetske izkaznice, saj bi zanjo lastniki hiš morali plačati med 300 in 600 evri, v večstanovanjskih stavbah pa tudi več tisoč evrov, medtem ko naj bi v Veliki Britaniji taka izkaznica za hišo stala okrog 45 evrov. Vladi je Bajt predlagal, naj razmisli o subvencioniranju energetskih izkaznic. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je po drugi strani opozoril, da je Slovenija zadnja v Evropi, ki električno in plinsko direktivo sprejema v svojo zakonodajo. »Štete so nam ure, ne več dnevi. V to časovno zanko so nas privedli predhodniki. Minimalni obseg direktive iz energetskih izkaznic smo prenesli v pravni red. Energetski zakon ni energetska izkaznica, je pa pomemben del,« je razložil.

Ni kandidata za predsednika KPK

Izbirna komisija za novo vodstvo Komisije za pre­prečevanje korupcije (KPK) predsedniku republike Borutu Pahorju ni predlagala nobenega kandidata v imenovanje za predsednika KPK, zato bo moral predsednik v tem delu postopek ponoviti. Za podpredsednika KPK je po mnenju izbirne komisije primernih šest kandidatov, med katerimi bo Pahor izbral dva, so sporočili iz urada predsednika republike. Do imenovanja novega senata KPK sedanji pod vodstvom predsednika Gorana Klemenčiča kljub odstopu z vsemi pooblastili opravlja svoje delo. In medtem ko pri nas iščemo primerne kandidate za senat KPK, je Evropska komisija v prvem poročilu o korupciji v članicah EU ugotovila, da je v Sloveniji upadla politična volja za boj proti korupciji.

Kdo pravilno prevaja?

Zadnji teden je v javnosti še vedno odmevala tudi sodba finskega sodišča, ki je predstavnike finske Patrie zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo vseh obtožb podkupovanja v primeru prodaje oklepnikov Sloveniji. Interpretacija odločitve finskega sodišča pa je že postala nov poligon notranjepolitičnega boja. Še več, kopja se lomijo že glede poročanja o finski sodbi. Po mnenju Zbora za republiko so tako mediji zavajali javnost, ko so poročali, da je finsko sodišče razložilo, da čeprav ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo, ostaja resen sum, da je prišlo do podkupovanja. Po njihovem prevodu je sodišče dejalo, da ostaja razumen dvom o tem, da so obtoženi dejanje storili. Vmes je predsednik SDS Janez Janša tako kot ob sodbi vojaškega sodišča pred 25 leti, saj gre po njegovem za skoraj identičen primer.

Vida se poslavlja

Davčna uprava pa zaradi previsokih stroškov razmišlja o ukinitvi virtualne davčne svetovalke Vide, uvedene pred sedmimi leti. Sistem Vida je razvila švedska družba Artificial Solutions Scandinavia, zaradi omejenih finančnih sredstev pa sedaj v davčni upravi želijo razviti lastno rešitev, kako namesto Vide zavezancem posredovati odgovore na vprašanja o davkih.