Nad smučišči Soriške planine

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / petek, 7. februar 2014 / 00:00

Planinski izlet: Dravh (1547), Lajnar (1549 m) in Slatnik (1609 m) - Soriška planina je manjše smučišče nad vasjo Sorica, na meji z Bohinjem, primerna za prve zavoje na snegu, tipično družinsko smučišče. Greben Soriške planine je sestavljen iz štirih vrhov: Dravha, Lajnarja, Slatnika in Možica.

V teh dneh, ko se celotne Slovenije oklepa ledeni oklep, ko je nevarno hoditi po gozdu, ko je v gorah peta stopnja nevarnosti snežnih plazov, je najbolje sicer biti doma. Vendar naša rubrika je tedenska, zato tudi danes lep izlet v gore; le na ugodne razmere počakajmo in lepo vreme.

Iz Škofje Loke se po Selški dolini odpeljemo mimo Železnikov in Zalega Loga do vasi Sorica. Spodnja in Zgornja Sorica spadata med slikovite slovenske kraje. Ob cesti pod vasjo stoji spomenik Ivanu Groharju (1867–1911). Impresionistični slikar, ki se je rodil v Sorici, je leta 1904 skupaj z Rihardom Jakopičem, Matejem Sternenom in Matijo Jama razstavljali v Mietkejevi galeriji na Dunaju, kjer so poželi velik uspeh. Obnovljena je tudi njegova rojstna hiša. Zapeljemo se do Bohinjskega prevala, na nadmorski višini 1280 m. Do prevala se lahko zapeljemo tudi z bohinjske strani; iz Bohinjske Bistrice skozi Nemški Rovt proti Sorici. Današnjo turo lahko naredimo s turnimi smučmi ali peš, glede na trenutno količino snega, če se odločimo za pešačenje, bodo pa krplji še kako prišli prav.

Planino nekako v polkrogu obdajajo vrhovi Dravh (1547 m), Lajnar (1549 m), Slatnik (1609 m) in Možic (1602 m). Predlagam, da se držimo skrajno leve strani. Pred seboj vidimo tri vlečnice in dvosedežno žičnico. Hodimo skoraj pod dvosedo, ko na svoji levi strani zagledamo gozdno poseko, po kateri se več kot očitno smuča. Za­čnemo se vzpenjati po poseki, ki nas pripelje skoraj na vrh Dravha. Pred seboj zagledamo ograjo. No, če želimo, jo prečimo, sicer pa snamemo pse s smuči in odsmučamo do sedla med Dravhom in Lajnarjem. Obstaja sicer možnost, da se po smučišču povzpnemo do tega istega sedla, a bodimo obzirni do smučarjev in hodimo ob samem robu proge. Na sedlu si ponovno nadenemo pse na smuči in se povzpnemo na Lajnar, na katerega sicer pripelje vlečnica. Na vrhu je železna opazovalna kupola italijanskega utrdbenega sistema oz. Alpskega zidu (Vallo Alpino). Z Lajnarja po grebenu nadaljujemo naprej proti Slatniku. Z vrha Slatnika se mimo nekdanje kasarne zelo hitro povzpnemo do Možica, na vrhu katerega je tudi železna opazovalna kupola. Je pa seveda možnost, da se z Bohinjskega prevala, torej s parkirišča, po običajni markirani poti povzpnemo do Možica, kar nam vzame nekje eno uro in pol. Možnosti za smučanje je pa tudi dovolj.

Kje bomo odsmučali navzdol, je odvisno od snežnih razmer. Lahko izberemo mestoma precej strmo vzhodno pobočje, kjer prečimo redek gozd in dosežemo zgornjo postajo spodnje vlečnice. Ne nazadnje pa lahko odsmučamo tudi po grebenu, po katerem smo se vzpenjali, in v dolino odsmučamo po urejenem smučišču.

Če z grebena pogledamo proti zahodu, se pred nami pokaže veriga Spodnjih Bohinjskih gora; izredno lepo je vidna Kobla s Črno prstjo. Vmes je Šavnik, tudi eden od turnosmučarskih vrhov. Lepo vreme nas seveda lahko premami za še en vzpon do grebena in smučanje. Po zaključku pa v Štrudl na štrudl.

Nadmorska višina: maks. 1609 m
Višinska razlika: 400 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 1 / 5