Jaz, France Prešeren

<p>Da bi tale spis ne veljal kot komercialno vabilo, vas lepo prosim, da pridete v Kranj in se za en dan na lažji način, kot je pisanje, spremenite v Prešerna. Boste videli: če hočete ali ne, boste med hojo po Prešernovi ulici čutili vpliv našega velikega pesnika.<br class="hardreturn" />

Takšen je bil naslov enega od spisov v šoli. Sošolci so s komolci na mizah in z ušesi med dlanmi nejeverno brali z belo kredo napisan naslov na tabli in majali z glavo. Profesor je zahteval transformacijo v našega največjega pesnika in občutke napisati na papir, štiri strani … vsaj. No, zanj, za našega profesorja se je govorilo, da zna Prešernove poezije, kompletne, od začetka do konca … na pamet! Potemtakem smo nekako razumeli, da se on zlahka transformira v svojega najljubšega pesnika. Kaj pa mi? Najstniki, ki nismo razumeli niti vrstice njegovega dolgočasja, mi, ki nikoli v življenju ne bi odprli poezij, če ne bi tega veleval učni program.

V tolažbo sestavljavcem učnega programa: ni dolgočasen samo Prešeren, ampak vsi slovenski pesniki in pisatelji po vrsti. Ne vem, če danes še berejo Solzice, Domna, Desetega brata in podoben »safr«, ampak če jih, potem jim po eni strani izražam sožalje, po drugi strani pa čestitke, ker ga ni čez slovensko klasiko. Tega se človek namreč prepozno zave, ponavadi šele takrat, ko za to zavedanje že dolgo ne dobiva več šolskih ocen. Tako to je v življenju in ne vem, če bo kdaj ozaveščenost šolarjev tako visoka, da se bodo tega zavedali že v osnovni ali srednji šoli.

Ko smo morali pisati o sebi kot največjem in najboljšem pesniku, sem bil že globoko v športnem svetu, zato sem skozi stavke opozoril, da jaz, France Prešeren, nisem profesionalec. Veste, jaz pišem pesmice, lepe in pametne in globokoumne v prostem času, po delovniku, po urah dela v odvetniški pisarni v Kranju, potem ko si natočim kozarec vina, lepe misli pa mi kapljajo počasi v utrujeno glavo v … nekaj kozarcev vina … in še malo vina … in črnila … in glejte sonet, na primer. Pišem zato, da bi se spočil od napornega dela; da bi pozabil na vsakdanje tegobe, se mi je najlaže preseliti v fantazijski svet … Besede so bile moje igračke in jaz, France, sem strašno otročji …

Danes so nekateri dobri pesniki profesionalci. Plačani so za to, da pišejo pesmi. Zraven pa še tisti, ki radi rišejo, ki radi pišejo razne zgodbice ali celo iz gline ali kake podobne zmesi oblikujejo stvari. O, da, tudi taki, ki so radi na odrskih deskah, ki radi plešejo in … celo lajnarji so že umetniki. Slišim, da so od države plačani za to, da razvijajo kulturniško miselnost in delavnost. Pazi to, ne samo pesniki, tudi tisti, ki so se sami poimenovali »kao« kulturniki, imajo svoj praznik, dela prost dan za vse državljane … In to naravnost na dan moje smrti. Kot da so veseli, da sem se preselil v večne knjigarne, a? Kot da bi praznovali, ker sem umrl? Le kdo me tako ne mara, da je moje smrti dan razglasil za praznik?

In tako: ko so moje sošolke in sošolci komaj napisali pol strani formata A štiri, sem jaz trgal iz zvezka naslednje štiri. Tako močno sem padel v vlogo Prešerna, da sem celo razmišljal o pravni fakulteti, kajti jasno je bilo, da pesmi lahko pišem v prostem času, torej takrat, ko pod milim nebom kaj pametnejšega, koristnejšega človek nima početi.

Moj spis je bil ocenjen s slabo trojko. Profesor je pripisal, da si za umetniški vtis zagotovo zaslužim … ne petice, ampak zapor. Odkrito naj bi zavidal današnjim umetnikom. Zaradi prenatančno opisanega erotičnega doživetja z Julijo mi ne more, ne sme dati petice. Potem je bila beseda erotično prečrtana in ponovno napisana beseda: pornografskega. Seveda sem zardel. Predolg sem bil, preveč zatopljen, ura je zvonila, nisem prebral za sabo in pozabil sem prečrtati odstavek, ki je pričal, kako lepo sva se imela z Julijo … Nekega večera tam za Ljubljanico, gola in vročekrvna … Ah …, sem si rekel, tudi štirica je kul.

Osmi februar je zame eden najlepših praznikov vseh časov. Ne zato, ker smo se na ta dan rešili Prešerna, ampak ker je zaradi njega Kranj pridobil Smn … semenj – eno najlepših slovenskih prireditev na sploh. Da bi tale spis ne veljal kot komercialno vabilo, vas lepo prosim, da pridete v Kranj in se za en dan na lažji način, kot je pisanje, spremenite v Prešerna. Boste videli, če hočete ali ne, boste med hojo po Prešernovi ulici čutili vpliv našega velikega pesnika. Če tega ne boste občutili, vam vrnem stare občutke nazaj, brezplačno, ampak zraven še napotnico za specialistični pregled …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Splošno / petek, 9. november 2007 / 07:00

Felipe Massa za Iveco

Ferrarijev brazilski dirkač Felipe Massa je sicer ostal brez letošnje lovorike v formuli 1, zato pa bo postal Ivecov častni predstavnik za Brazilijo, Argentino in Venezuelo. Dogovor pokriva oglaš...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 7. november 2020 / 21:21

Na glavo

Pozno jeseni jezera obiščejo številne ptice: liske, labodi in ponirki pa tudi tale simpatična račja družina. Race sicer ne sodijo med ogrožene vrste, kot ostale živali pa jih najbolj ogroža prav čl...

GG Plus / sobota, 7. november 2020 / 21:19

Mladi prepotrebneži

Pri posilstvih kar naprej ugotavljamo, da so sodišča zelo dvomila o izpovedih prič in so zahtevala trdne dokaze. Tako je bil dovolj tudi zagovor posilstva obtoženega Franca iz prejšnje zgo...

Kronika / sobota, 7. november 2020 / 21:18

Zasegli ukradeno kolo

Kranjska Gora – Kranjskogorski policisti so v sredo zasegli kolo, ki je bilo odtujeno s hodnika stanovanjskega objekta. Zaradi tatvine obravnavajo eno osebo.

GG Plus / sobota, 7. november 2020 / 16:40

Pavestice iz Zgornjesavske doline

Anže in Lea Svrzikapa iz Podkorena sta avtorja knjižice Pavestice, v kateri je deset povesti, zbranih v vaseh po Zgornjesavski dolini.

Komenda / sobota, 7. november 2020 / 16:38

Štipendije mladim iz Komende

Komenda – Ustanova Petra Pavla Glavarja je za šolsko leto 2020/21 objavila javni razpis za štipendijo za enega dijaka z možnostjo vsakoletnega podaljšanja. Do štipendije so ob izpolnjevanju razpisn...