Manj tudi za občine

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 4. februar 2014 / 00:00

Do letos smo poznali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (in še nekaj drugih dajatev), ki je bil izvorni 'občinski davek'. Vse nadomešča davek na nepremičnine, od katerega bodo imele občine manj.

Davek na nepremičnine je sprejet, cilji vsaj za nekaj let jasni: bolj pravična obdavčitev lastnikov nepremičnin in novih dvesto milijonov evrov prihodkov v državni proračun. Tudi težave po sprejetju so znane: več pobud za presojo ustavnosti zakona in napake v registru nepremičnin.

Zadnje mesece smo večino pozornosti namenili posameznim lastnikom, tokrat se osredotočamo na občino Gorenja vas - Poljane, ki spada med srednje velike občine. »Zakon o davku na nepremičnine v obliki, kot je sprejet, jemlje občinam avtonomni vir financiranja investicij. Z njim se ne strinjam, saj bo občino dodatno obremenil s plačevanjem za javne objekte, kot so šole in zdravstveni domovi,« pravi župan Milan Čadež.

Meni, da gre za pregrob poseg v pristojnosti občin, davčne stopnje so visoke, občani bodo davek, ki bo dvakrat višji kot do sedaj, težko zmogli. Tudi zato podpira Združenje občin Slovenije, ki je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona. Občina je lani prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča prejela 236 tisoč evrov. »V večini občin naj bi država pobrala dvakrat do celo štirikrat več davka, glede na dosedanje nadomestilo. V naši občini so izračunali indeks 276, po revidiranju podatkov v registru nepremičnin pa bo zbranega davka bistveno manj. Natančne podatke pričakujmo ta mesec od Geodetske uprave,« na vprašanje, koliko davka bodo prejeli v občini, odgovarja Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave.

Po drugi strani na občini ne vedo, koliko nepremičninskega davka bodo morali plačati. Predmet obdavčenja bosta obe šoli, tri podružnične šole, zdravstveni dom, Sokolski dom, stanovanja v lasti občine, rojstna hiša slikarjev Šubic, stavbe v gospodarski coni Todraž, tudi čistilna naprava, ceste … »Po sedaj evidentiranem premoženju bi občina morala plačati 97 tisoč evrov davka, vendar pripravljamo nabor objektov in zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje za razglasitev za javno dobro. Sem sodijo ceste in objekti, ki služijo izvajanju gospodarskih javnih služb, denimo čistilne naprave, vodni zbiralniki, poslovilni objekti. Zato smo pri sprejetem proračunu predvideli manjši znesek,« razloži direktorica.